Slovenski biografski leksikon

Melzer Franc, kirurg, zdravnik ter profesor prve lj. univerze, v Lj. r. 14. okt. 1776 kirurgu Jožefu M.-ju, u. 13. marca 1813. Od 1788 je obiskoval lj. gimn., a je menda obenem delal tudi v očetovi kirurški oficini. Ko je namreč v 4. razr. 1792 dobil slab red, je menda, če v šem. za 1793 ni pomota, vkljub 16 letom še i. l. dobil v Lj. službo mrliškega ogleda, a stanoval pri očetu. Nasled. leti je posvetil po vsej priliki kirurgičnim študijam v kakem univ. mestu, pač na Dunaju: Franca M.-ja omenja namreč kranjski ur. šem. zopet šele v izdaji za 1796, in sicer kot magistra sanitatis (kirurgije) in okrožnega fizika v Lj. Podoba je, da se je magister sanitatis Franc M., ki je imel oficino v šentpet. predmestju vštric Jožefove ter bil po šematizmu za 1800 tudi prosektor in »izredni učitelj anatomije« na »medicinsko-kirurgični fakulteti« lj. liceja, v kirurgični službi tudi še pripravljal za doktorat medicine: ko se je 18. apr. 1803 poročil z Amalijo Palmsdorf, se je dal označiti kot »medicus et chirurgus«, v ur. šem. za 1806 je prvič »medicine doktor«, ne samo »kirurgije in babištva magister«; kot poročna priča svojemu bratu Antonu je 18. maja 1806 označen z »dr. medicinae et chirurgiae«. Po odhodu Vincenca Kerna je dobil obenem z bratom Antonom profesuro na lj. »medicinsko-kirurgični fakulteti«, kakor so nazivali po razdružitvi »filozofsko-kirurgičnega študija« v 2 posebna oddelka tudi v ur. šem. za 1800 in 1803–8 oddelek za kirurgijo, babištvo in veterino, in sicer je postal 1805 »redni javni učitelj kirurgije in porodništva« (naslova »profesor« tudi za predavatelje lj. liceja takrat niso poznali). Stanovanje in pač tudi oficino je imel izza poroke v mestu. Da bi dvignila lj. »medicinsko-kirurgično fakulteto«, t. j. študij za kirurge (padarje) na deželi (Lippich 240), se bratoma 1805–10 ni posrečilo: učenci so imeli po večini le normalko ali nekaj razr. gimn. ter bili navadno obenem v službi kirurgov; profesorji so se morali pri določanju predavalnih ur ozirati na zaposlenost slušateljev, a večkrat so morali predavanje opustiti, ker so vsi slušatelji izostali; namesto po določenih dveh je moglo več slušateljev šele po 5–7 letih priti k izpitom. Slično bratu Antonu je obdržal Franc M. svojo stolico tudi pod Francozi, po naredbi katerih je nadomestila prejšnjo šolo za podeželske kirurge 1810 prava fakulteta, ki bi naj izobraževala le doktorje medicine in kirurgije ter lekarnarje in drogiste, medtem ko za izobrazbo kategorije »officiers de santé« ni bilo določenega 1810 posebnega medicinskega zavoda. Da je bil Franc M. že 1810/1 med profesorji lj. centralke, je gotovo, ker drugače ne dobimo izporočenega števila 12 učnih moči, ni pa jasno, kaj je predaval, ker je v tem š. l. obstajal za »kirurge« le 2. letnik brez kirurgije in z anatomijo, ki jo je poslušal vsaj en kirurg. Na akademiji od jeseni 1811 pa do smrti je predaval Franc M. kirurgijo. Nedvomno je predaval 1805 do smrti tudi v kurzih za babice, dasi o tem nimamo poročil. Franc M. je pač oni »dr. in prof. M.«, ki je postal vodja klinične šole, ko so obnovili 1812 Francozi ta zavod, ki je po odhodu Fausta Gradišnika prenehal. Radi prostorov v bolniški zgradbi je imel novi vodja s špitalskim vodjo hude prepire, da je moral magistrat ekonomu dati pismen ukaz. — Predaval je »po svojih skriptih«, torej brez določenega učbenika. Kirurgijo na avstr. liceju za podeželske padarje je predaval do 1810 pač tudi on po nemško. Na Napoleonovi akademiji je moral predavati kirurgijo vsaj od 1812 po latinsko in po nemško, po nemško radi odredbe guvernerja Bertranda, naj lj. medicinska fakulteta izobrazuje tudi »offieiers de santé«, ki niso bili vešči latinščine. O njegovih predavanjih za babice se da sicer le ugibati; ako jih je imel, je verjetno, da je bil prvi njihov predavatelj, ki je združil Kachelmayerjevo in bivšo Makovčevo funkcijo ter predaval v enem kurzu nemški, v drugem za babice z dežele slovenski. Ko je nepričakovano u. (»Schlagadergeschwulst«), je njegova predavanja prevzel brat Anton. Žena Amalija je ostala v Lj. (u. 8. apr. 1860). Sin Ksav. Jožef (r. 28. marca 1810) je obiskoval od 1821 lj. gimn., ki jo je pa 1827 v 6. razr. brez semestralnega izpita ustavil (rkp. katalogi v arhivu hum. gimn.; v kranjskem uradnem šem. se ta Ksav. Jož. M. ne pojavi, pač pa Anton M., ki je bil od 1821 uradnik pri pokraj.-drž. knjigovodstvu). — Prim.: Rojstna matica šentpet. župnije, por., rojstna (za sina) in mrl. šenklavške v Lj.; »Juventus« dan. hum. gimn. v Lj. za š. l. 1788/9 do 1791/2; kr. ur. šem. za 1793–808 (za 1809–13 ga ni bilo); Radics, Gesch. d. landsch. Civilspitals 52; Dimitz IV, 322, 349 (pri kirurgiji bi namesto Anton moralo biti: Franc); Prijatelj, Veda 1911, 591; Polec, Zgod. slov. univ. 34–5 (tukaj manjka Franc M., ker drugače ne dobimo št. 12), 36 (tukaj ni jasno, ali ni anatomije za kirurge predaval morda Franc M.), 41. Kd.

Kidrič, Francè: Melzer, Franc (1776–1813). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi358512/#slovenski-biografski-leksikon (15. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine