Slovenski biografski leksikon

Kržišnik Jožef Marija, pesnik in prevajatelj, r. 31. marca 1865 v Št. Lenartu pri Šk. Loki, u. 22. jan. 1926 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Obiskoval je gimn. v Lj. (1876–84), študiral nato z Levstikovo, Tavčarjevo i. dr. podporo moderno filologijo na Dunaju, odslužil 1886 vojaški rok, a radi bede in literarnih neuspehov je 1888 prekinil študije na univerzi ter stopil v mariborsko bogoslovje (prvo leto bil eksternist), ki ga je dovršil 1892 (ord. jul. 1891). Kaplanoval je v Rajhenburgu, Vojniku, Dobrni, od 1897 na Teharjih, odkoder je v jeseni 1899 odšel na Dunaj nadaljevat modroslovne študije, promov. za dr. phil. 1900, prestopil nato v lj. škofijo, postal po Iv. Veselovi smrti dec. 1900 župn. upravitelj v Trnovem pri Il. Bistrici ter bil od 12. apr. 1901 tam župnik in dekan. — V prvih vseučiliških letih se je K. mnogo ukvarjal z dramatiko, v kateri je videl svoje »pravo polje«. Spisal je zgodov. igro »Samo« (1885), ki jo je Levstik sicer ugodno ocenil, a po K.-ovi lastni izjavi ni imela razen 1. dejanja nič dramatičnega v sebi. »Snov sem tedaj prav nerodno izbral« (Levcu 16. jul. 1885). Dve leti pozneje je »Sama« v dobrih 14 dneh »prav čisto na novo zložil«, a tudi tokrat ni našel založnika zanj. Lotil se je tragedije, o kateri vemo le to, kar je 16. jul. 1885 sporočil Levcu: »Snov je socijalna in se godi za časa kmetskih uporov na slovenskih tleh.« Spisal je »v dveh treh dneh« neko veseloigro (1887), jo poslal Levcu, a leto dni zaman čakal na odgovor o njeni usodi. Enak neuspeh je doživel z »novo žaloigro«, ki jo je poslal 1888 Dram. društvu v Lj. Od 1884–9 je s šifro J. K. ali s polnim imenom marljivo zalagal LZ z lirskimi in epskimi prispevki, ki pa ne razodevajo posebnega pesniškega daru: vsakdanji motivi brez globljega doživetja, okorna dikcija, naivna vsebina pri večini baladnih poskusov. V slov. pesništvo je prvi uvedel romanski rondel (LZ 1885, 129; 1887, 358). V pripovedni pesmi »Sava« (LZ 1885, 641) je opeval romantično ljubezen grajske hčerke Save in Vsevlada, ki ju razdruži vojna, v kateri najde Vsevlad junaško smrt; zavrnjeni ljubimec Zlomisel pade pod Savinim mečem, a v tem boju dobi tudi Sava smrtno rano. Dolgovezna povest, polna raznih tujih vplivov, je preobložena z izumetničenimi epiteti (n. pr. krilo bujnodično, hčerka vita, lice milozarno, bujnosveža deva, deva milojavna, trpeliv golob, protivni nároj, toga neutólna itd.). V Slovanu je objavil poleg izvirnih pesmic in dram. prizora »Agapiz« prevode iz Lermontova (1885: Angel, Jadro; Pesem o carju Ivanu Vasiljeviču); s psevd. Čivkoslav Lažán je s skromno humorističnimi verzi sodeloval pri Škratu (1884–5), bil je tudi med sotrudniki SV in KMD (1887, 1889–92). Njegova zbirka »Male pesni. Ljubljenej mladini« (Celje 1899) kaže zlasti v prvem delu Levstikov vpliv. Iz franc. je poslovenil Nodierjev roman Jean Sbogar (Ivan Zbogar, SN 1886 in v ponat.). — Prim.: Glaser IV, 51; A(škerc), LZ 1899, 512; Prijatelj, Kersnik 486; K.-ovi dopisi Levstiku v lj. drž. knjižnici, Levcu na lj. magistratu; S 1926, št. 19, 23. Šr.

Šlebinger, Janko: Kržišnik, Jožef Marija (1865–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi308185/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine