Slovenski biografski leksikon

Kralj-Jerajeva Mara, slikarica in keramičarka, r. 9. sept. 1909 na Dunaju, hči glasbenika Karla Jeraja in pesnice Vide Jerajeve, 1928 poročena s slikarjem Tonetom Kraljem. Študirala je na keramičnem oddelku sred. tehn. šole v Lj. (1925–8) pod vodstvom Franceta Kralja. Na mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v Antwerpenu 1930 je dosegla priznanje. Doma je razstavila 1931 na spomladanskem velesejmu v Lj. Dela v keramiki in slikanju na svilo. V keramiki izdeluje kolorirano plastiko, reliefno in okroglo, tudi figuralno ter slika na keramičnih ploščah. Glavna dela slik na svili: sv. Genovefa, Podoba sestre Vide, podoba Toneta K., Desetnica (dve varijanti), »Fantje po polj' gredo …«, Madona. V oljnati tehniki Menjgorska Madona. — Portret: Tone Kralj (Mara pri keramičnem poslu). Slika: ŽS IX (1931), 206. — Prim.: ŽS IX (1931), 206 sl. (Fran Stelè). Stl.

Stelè, Francè: Kralj-Jerajeva, Mara (1909–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi300858/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Kralj-Jeraj Mara, slikarka in dekoraterka, r. 9. sept. 1909 na Dunaju. Oče Karel, glasbenik, mati Franja Vovk, pesnica, z umetniškim imenom Vida Jerajeva. Osn. š. je obiskovala na Dunaju in v Lj., tu je bila tudi na mešč. š. Od 1925–28 je študirala na keramičnem odd. sred. tehniške š. v Lj. pri Francetu Kralju. 1928 se je poročila s slik. Tonetom Kraljem (gl. čl.), kar je kasneje pomenilo tudi plodno umetniško sodelovanje. Ker ni bilo tehniških možnosti, se je s keramiko nekoliko manj ukvarjala, izdelovala je slike na svilo in po naročilu portrete. 1928 je pod dekliškim imenom Mara Jerajeva razst. na prvi razst. Umetniške matice na lj. velesejmu, 1930 na mednarodni razst. cerkv. umetnosti v Antwerpnu, 1931 na spomladanskem velesejmu v Lj., 1935 skupaj z možem v Hagenbundu na Dunaju, 1936 v Firencah. Tu je na mednarodni razst. dobila prvo nagrado, kar ji je omogočilo potovanje v Pariz 1937. Vpisala se je na akad., sodelovala z Venom Pilonom in še isto leto razst. s Tonetom Kraljem v paviljonu D'Indipendent. Njena zgodnja dela so nastajala pod vplivom eskpresionizma, zlasti del Franceta in Toneta K., kar se odraža v značilni barvitosti in poudarjeni risbi, v Parizu pa je prišlo do spremembe. Pod vplivom pariške š., zlasti tam živečih beograjskih slik. M. Čelebonovića, B. Baruha idr. je slog postal poudarjeno kolorističen, čeprav se je včasih še povrnila k prvotnemu načinu. Poleg oljnega slik. se je ukvarjala še s slik. kolorirane keramike v okrogli plastiki in na reliefnih ploščah, nekatera dekorativna dela so nastala tudi v olju in temperi, v portretu in žanru pa so včasih bolj vidne realistične poteze (Moj oče, Gorenjec, 1939). Ukvarjala se je tudi z malo plastiko (npr. otroška skupina Radovedneži). Od predvojnih slik navajamo še naslednje: Sveta Genovefa, Desetnica, Portret sestre Vide, Fantje po polj' gredo, Portret Tonetu K. Sodelovala je na potujoči razst. žensk-umetnic Male antante v Lj. in Bgdu. Za mengorsko božjepotno c. je 1929 izdelala oltarno sliko Tolminska Madona. Za GMD je izdelala platnice in mesečna zaglavja za KolGMD 1932, naslovno stran za povest Pavline Pajkove Dora (1938) in naslovno stran za KolGMD 1939. 1936 je poslikala slavolok kapele v Brdicah pri Neblem v Gor. Brdih in zanjo izdelala kip Matere božje, 1938–39 pa je poslikala prezbiterij in ladjo ž. c. v Matenji vasi. Izdelala je tudi sliko Matere božje v kapelici ob glavni cesti blizu cerkve v vasi Soča. Možu Tonetu K. je včasih pomagala pri slik. c. na Prim., predvsem zaradi hitrejše izdelave, npr. v Tomaju in na Sv. Višarjah. Večkrat je svoje slike razst. v Katoliški knjigarni v Gor.; med svojimi obiski na Prim. je naslikala portret Lojzke Bratuž (1936), portretirala je tudi mater dr. Toneta Požarja (1939). Med vojno je kot aktivist od 1941 sodelovala v NOB; 1945 so v njihovi hiši v Lj. odkrili bunker, zato so jo zaprli, za možem Tonetom pa je bila izdana tiralica in se je iz Gor. zatekel v Trento. Mara K-eva je bila prepeljana v Velike Lašče, kjer je bila izbrana za talca, osvobojena pa je bila na Turjaku in se je z 18. divizijo vrnila v Lj. Domačo hišo je našla izropano od Nemcev in domobrancev, številna njena dela, prav tako tudi Tonetova, so bila uničena in ukradena. Po vojni je sodelovala pri snemanju filma Na svoji zemlji kot šef maske, devet let pa je bila zaposlena pri Mestnem lutkovnem gled. v Lj. do upokojitve 1959. Kasneje je slikala portrete v olju in ustvarjala tudi svobodne dekorativne kompozicije. Ilustrirala je za MK in izdelovala lutke za televizijo. Ustvarila je lutke za igrice Butalci, Zvezdica zaspanka, Srečni princ. Za svoj prispevek v NOB je bila odlikovana z Redom za hrabrost. Mož Tone je izdelal njen portret, ki jo prikazuje pri keramičnem delu.

Prim.: Osebni podatki; sporočilo ž. u. Matenjavas; podatki dr. Toneta Požarja; M 1931, 85 in pass.; ŽS 1931, 206–08; SBL I, 554; TolmG 24. febr. 1945; Šijanec, 195; ELU 3, Zgb 1964, 238;ZbGMD, 122; [Marijan Brecelj], Bibliografija izdaj GMD 1924–1974, KolGMD 1977 (priloga), enoti 8, 15; Isti (nadaljevanje), KolGMD 1979 (priloga),enoti 63, 111; TV-15 25. jan. 1979.

M. V.

Vuk, Marko: Kralj-Jerajeva, Mara (1909–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi300858/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine