Kosovel, Karmela (1899–1990)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Kosovel Karmela, pianistinja, r. v Sežani 26. sept. 1899. Posečala je ljudsko šolo v svojem rojstnem kraju, v Pliskovici in Tomaju, licejske študije izvršila v Lj. 1912–6. Glasbo je študirala v Lj. na šoli Glasbene Matice, nadaljevala 1920–2 v Trstu na Conservatorio Tartini, mojstrsko šolo dovršila v Münchenu 1923–7. Nastopila je v Lj. v lastnih koncertih 1927 in 1930 (klav. skladbe novoklasicistične in romantiške dobe) in 1928 v Münchenu (Lisztov koncert v a-duru) in se izkazala kot odlična interpretinja in energična igralka. Mnt.

Mantuani, Josip: Kosovel, Karmela (1899–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi293540/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Primorski slovenski biografski leksikon

Kosovel Karmela, pianistka, r. 26. sept. 1898 v Sežani. Oče Anton, šolnik in pevovodja (gl. čl.), mati Katarina Stres, brata Stano in Srečko pesnika (gl. čl.). Osn. š. je obiskovala v Sežani, Pliskovici, Tomaju, zadnje tri razr. pri šolskih sestrah v Mrbu, dekliški licej v Lj. (1912–16), istočasno je študirala glasbo na š. GlasbM v Lj. pri prof. Nollijevi in Chlumecki. Od 1916–18 je bila doma, od 1918–22 je nadaljevala študije na Conservatorio di musica G. Tartini v Trstu pri prof. Idi Fradelich. Febr. 1923 je odšla v München, in ker se sredi leta ni mogla vpisati na Glasbeno akad., je uspešno opravila izpit pri Josefu Pembauru, prof. in pianistu evropskega slovesa, ter se v jeseni vpisala na Akademijo. Dovršila jo je 1928 z mojstrsko diplomo. Ob slovesu ji je prof. Pembaur poklonil svojo sliko s posvetilom, v katerem ji je priznal, da se ni razvila »samo v odlično pianistko, ampak tudi v globoko umetnico«. Od 1928–30 je K. poučevala na Konservatoriju v Lj., nato je odšla na Dunaj, zasebno poučevala in korepetirala s pevci. 10. mar. 1933 se je poročila z akad. slikarjem in prof. risanja na realni gimn. Alfonzom Graberjem. Malo pred koncem vojne sta na Dunaju izgubila stanovanje in skoraj vse, zato sta se preselila v možev rojstni kraj Steinach am Brenner (Tirolska), kjer zdaj živita. S samostojnim koncertom je nastopila v Lj. 1927 in 1930 s klav. skladbami novoklasicistične in romantične dobe, 1928 v Münchnu z Lisztovim koncertom v a-Duru; tu je nastopila tudi na mnogih prireditvah. Izkazala se je kot odlična izvajalka in mojstrska igralka. Po poroki goji samo komorno glasbo. Z bratom Srečkom sta bila zelo povezana, v pismih sta si dajala nasvete in kovala načrte, seznanila ga je tudi s slikarjem A. Černigojem (PSBL I, 233–34). Nameravala sta prirejati literarne večere, na katerih bi Srečko bral svoje pesmi, ona bi jih spremljala s klav. glasbo, toda bratova prezgodnja smrt je preprečila načrte. Srečko je zanjo prevedel tri pesmi v prozi Aloysiusa Bertranda, ki jih je skladatelj Maurice Ravel 1908 uglasbil za klavir pod naslovom »Gaspard de la nuit« (natis v Kosovelovem ZbD II, 511–18).

Prim.: Osebni podatki; SBL I, 532 (zgrešena rojstna letnica in še kaj); oceni münchenskega koncerta v Münchner Zeitung in Münchner neueste Nachrichten 11. maja 1928; Srečko Kosovel v Trstu, Trst 1970, 26, 34, 38–39, 42, 61–64 (Srečkovo pismo), 71, 80; M. Bambič, Avgust Černigoj je končno vendarle spregovoril tudi o Srečku Kosovelu, PDk 19. avg. 1973; A. Gspan, Neznani Srečko Kosovel, Lj. 1974, 54, 109, 111; M. Zlobec, Pri sestrah Srečka Kosovela, Delo 16. okt. 1976 s sl.; A. Ocvirk, Kosovelovo ZbD I-IV na več mestih.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kosovel, Karmela (1899–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi293540/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine