Primorski slovenski biografski leksikon

Kosovel Anton, šolnik in prosvetar, oče pesnikov Srečka in Stana (gl. čl.), r. 28. febr. 1860 v Črničah na Vipavskem, u. 4. nov. 1933 v Tomaju na Krasu za pljučnico. Oče Valentin, kmet, mati Marjana Komel. Po osn. š. v domači vasi je dovršil nižjo gimn. v Gor., zaradi očetove smrti pa je odšel na učit. v Koper, kjer je maturiral 1881. Ker je bil živahnega duha, si je ob šoli nabral precej drugega znanja, opravil posebna izpita iz nem. jezika in kmetijstva, študiral tudi petje, klavir, pevovodstvo in teorijo kompozicije, kar vse mu je pozneje prišlo prav v njegovem poklicu. Prvo službeno mesto je dobil v Šempasu pri Gor., po dveh letih so ga prestavili v Dutovlje na Krasu, nato za nadučitelja v Sežano, kjer je kmalu postal vodja tamkajšnje šole. Tu se je 3. nov. 1894 poročil s Katarino Stres iz Sužida, ki je bila več let pri grški plemiški družini Scaramangà v Trstu družabnica in spremljevalka hišne gospodinje; ker so imeli hišo tudi v Sežani, se je tukaj seznanila s K. Čeprav je bilo njegovo mesto v Sežani dokončno, so ga po 12 letih zaradi političnih spletk kazensko prestavili v oddaljeno Pliskovico (1905), ki jo je po treh letih na željo učitelja Rojca zamenjal s Tomajem. V Tomaju je deloval od 8. okt. 1908 do nenadne upokojitve 22. jul. 1925. Po upokojitvi je še štiri leta vodil v vaseh Dutovlje, Skopo, Kopriva in Dobravlje večerne tečaje iz kmetijstva in na njih tudi poučeval. 1925 si je v Tomaju postavil hišo. Hči Karmela takole opisuje očeta: »Oče je bil zelo muzikaličen, veseljak, širok, odprt, vendar realist. Vodil je učiteljski kvartet, prirejal veselice, organiziral gledališke prireditve v Sežani... Oče je v Skopem nekaj časa orglal, dobro improviziral in vodil petje. Pel je drugi tenor. Vaščani so mu celo svetovali, naj gre na Dunaj študirat petje.« V vseh službenih krajih je vodil pevske in deloma cerkvene zbore in s tomajskim se je 1924 udeležil pevskega tekmovanja v Rihemberku z Lajovčevimi Pastirčki. Ivan Grbec (PSBL I, 475–76) pravi, da so bile pesmi na višku, »teoretična točnost, izraz čustva, lepota in neprisiljenost glasov, intonacija, in kar je še drugega potrebno«. Svoje otroke je vodil na koncerte in poskrbel, da se je vsak učil kak instrument. Zase in zanje je kupoval Sang und Klang im XIX. Jahrhundert, zvezke s klasično in salonsko glasbo. Ker je bil pevovodja, so mu otroci prepisovali note za pevce. »Oče je pripravljal v sodelovanju s skladateljem Srečkam Kumarjem zbirko zborov, rokopisov, vendar se je zgubila« (Karmela).

Prim.: I. Grbec, Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni, Luč II, 1928, 72; Mar. Zlobec, Pri sestrah Srečka Kosovela, Delo 16. okt. 1976, 27; Kosovelovo ZbD 3/1, 1151–52; Jelerčič, 140.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kosovel, Anton (1860–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015430/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine