Kimovec, Franc (1878–1964)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Kimovec Franc, glasbenik in skladatelj, r. 21. sept. 1878 v Glinjah pri Cerkljah na Gor. Ljudsko šolo je obiskoval v Zalogu, Cerkljah in Kranju, gimn. (matura 1898) in bogoslovje študiral v Lj. (ordin. 1902). Služboval je kot kaplan na Bledu in v Predosljah, nekaj let kot prefekt v lj. Alojzijevišču, 1909–11 nadaljeval študije v Rimu v Animi ter napravil doktorat iz bogoslovja, hkrati tudi izpit iz kršč. arheologije. Glasbe se je učil najprej pri Foersterju ter bil v 7. in 8. šoli alojzijeviški organist. Začel je tudi že po malem skladati. Glasbeno znanje si je izpopolnil 1911–13, ko je študiral na cerkvenoglasb. oddelku dunajske akademije za glasbo in dram. umetnost ter napravil z odliko izpit iz orgel, pevovodstva in cerkvenega petja. 1913/14 je hospitiral še na nekaterih oddelkih (kompozicija, govorilna tehnika, izobrazba glasu). Kot pevovodja so je udejstvoval v kaplanski službi na Bledu, na Dunaju v slov. izobr. društvu »Straža«, zlasti pa po dovršitvi glasb. študijev, ko je bil v Lj. nastavljen v stolnici kot kaplan, oz. vikar in l. 1916. imenovan za stolnega kanonika. Tu je ves čas pomagal na stolnem koru bodisi kot organist, največ pa kot dirigent in pomočnik stolnega glasb. ravnatelja Premrla. Razen tega vodi cerkveno petje v Marijanišču, nekaj let je bil tudi pevovodja društva »Ljubljane«. V orglarski šoli v Lj. poučuje harmonijo, orgle, orglarstvo in koral (nekaj let je poučeval tudi izobrazbo glasu). K. je član cerkveno-glasbene komisije za lj. škofijo in škof. glasbeni referent (njegovi špecijalni stroki sta orglarstvo in zvonstvo). Več let je bil predsednik »Pevske Zveze« ter je uredil prvih 5 letnikov »Pevca«. Pisal je mnogo v CG (o cerkvenem ljudskem petju, o koralu, o orglah, o orglarskih mojstrih Milavcu, Zupanu in Naraksu, o zvonovih, razne ocene skladb itd.), bil mnogo let glavni glasbeni poročevavec »Slovenca«, nekaj let DS. Razen tega je sodeloval pri »Bogoljubu«, »Vzajemnosti« in drugih listih. Kot skladatelj se je gibal pretežno na polju cerkvene glasbe, dasi se tudi svetni ne izogiba. Zložil je največ vokalnih skladb, oz. za zbor in orgle, je pa tudi mnogo svojih cerkvenih skladb kakor tudi cerkvene zborovske skladbe drugih skladateljev za razne bogoslužne potrebe instrumentiral. V tisku so izšle: Cerkvene: Missa s. Josephi za moški zbor, Requiem za 1 glas in orgle, Šmarnice za meš. zbor in orgle, Missa in hon. ss. Cordis Jesu za meš. zbor in orgle (izšla v CG 1908), Štiri božične (CG 1906), Missa in hon. s. Caecilae za meš. zbor in orgle, 10 Tantum ergo za meš. zbor in orgle, Zbirka »Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno« za meš. zbor, Staroslovenska maša za meš. zbor, orgle in orkester, Pred Bogom (14 mašnih) za meš. zbor, deloma z orglami, tri velike Marijanske antifone, za meš. zbor in orgle (Premila Mati Zveličarjeva, CG 1925, Zdrava nebes Kraljica, CG 1924, Raduj, nebeška se Kraljica, CG 1919), Oče naš (12 obhajilnih) za meš. zbor deloma z orglami, »Tebe Boga hvalimo« za meš. zbor in orgle (CG 1927). Nekaj Riharjevih pesmi je priredil in izdal pod imenom »Rihar renatus«. V CG so izšli razen nekaterih prej omenjenih skladb Introitus et Communiones (koralni napevi, ki jih je priredil skupno s Premrlom), koralni Requiem, več motetov in slov. cerkv. pesmi. Samostojno je priredil in izdal koralno Missa de Angelis. V Sattnerjevi zbirki »Slava Jezusu« so izšle njegove Male dnevnice v čast Srcu Jez. (8 skladb za meš. zbor deloma z orglami), v Premrlovi Pesmarici za mladino prireditev koralnega »Salve Regina« na slov. besedilo »Češčena bodi Kraljica«, v Premrlovi zbirki »Slava presv. Evharistiji«, 5 evharističnih pesmi, v Premrlovi zbirki »Slava Brezmadežni« (III. izdaja) pesem v čast sv. Jožefu. V rokopisu hrani izmed cerkvenih skladb še več drugih, ki so bile večinoma že ponovno izvajane, med njimi: 12 Tantum ergo za meš. zbor z orglami, Missa pastoralis za meš. zbor, orgle in orkester, Prazniške antifone ter razne graduale, motete in različne cerkvene pesmi. Svetne: Večinoma zbori, priobčeni v NA, v izdajah Gl. Matice, »Pevcu«, DS i. dr. V »Pevcu« je priobčil precejšnje število prekmurskih nar., ki jih je sam nabral. Samostojno je izšel njegov »Venček gorenjskih narodnih« za ženski zbor. Zložil je tudi glasbo k nekaterim igram, članske vaje za orlovske prireditve itd. Kimovčev slog je po večini polifonski, v značaju moderen; v njegovih svetnih skladbah se pogosto očituje vpliv naše nar. pesmi. — K. je deloval tudi leposlovno. Pod imenom Franca Poljanca je prevel iz španščine Colomovo »Kraljico mučenico«, iz ruščine Solovjeva »Kratko povest o antikristu« in nekaj nar. pripovedk Tolstega, iz angleščine Haggardov »Prstan kraljice iz Sabe«, iz nemščine Federerjevi povesti »Sisto e Sesto« in »Patria«. — Prim.: Dolinar, Pevec 1926, št. 1, 2 (s sliko). Pl.

Premrl, Stanko: Kimovec, Franc (1878–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273783/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine