Hladnik, Ignacij (1865–1932)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 6, 5. 2. 1928

Slovenski biografski leksikon

Hladnik Ignacij, glasbenik in skladatelj, r. 25. sept. 1865 v Križah pri Tržiču, je prejel prvi glasbeni pouk kot 8 letni deček od J. Debeljaka, takratnega učitelja v Tržiču. V orglarsko šolo v Lj. je vstopil 1878 in jo dovršil v 2 letih. Kot organist je deloval poldrugo leto v Št. Jakobu ob Savi, 8 let v Stari Loki, od 1889 pa ves čas v Novem mestu kot kapiteljski organist in pevovodja. Od 1903 poučuje petje na novomeški gimn., bil je 20 let pevovodja »Dolenjskega pevskega društva«, učil več let petje na kmetijski šoli na Grmu in pri društvu Rok. pomočnikov, od 1900 vodja novomeške Glasb. Matice, priv. glasb. učitelj. H. je izvrsten organist, virtuoz, zlasti v pedalu, koncertiral je v več krajih v Jugoslaviji (v lj. stolnici dvakrat) in je plodovit skladatelj. Zložil je veliko število cerkvenih in tudi nekaj svetnih skladb. V tisku je izšlo 73 del, ki jih je deloma sam založil, druga so izšla v CG, Glasbeni Zori, NA, Bogoljubu; med temi je predvsem njegovih devet latinskih maš: Ss. Trinitatis, Laetentur coeli, ss. Petri et Pauli, Ss. Rosarii, Ave Regina coelorum, s. Familiae, Missa solemnis, za meš. zbor, orkester in orgle (prva tiskana instrum. partitura na Slovenskem), maša po Riharjevih motivih in Salve Regina; dve slov. maši: v čast M. B. in Srcu Jez.; več Requiemov, Te Deumov, Tantum ergo, Regina coeli, Asperges, Vidi aquam, zbirka ofertorijev, antifone, himni za procesijo sv. Rešnjega Telesa; pesmi božične, postne, velikonočne, Marijine (4 zbirke, posebno lepe so op. 51) evharistične in dr.; 23 cerkv. pesmi za moški zbor; 2 fugi; Fantazija, Božične pred- in poigre in 5 fugiranih slavnostnih prediger za orgle (zadnje izšle pri Böhmu, Augsburg); 97. psalm za 8 glasni meš. zbor, orkester in orgle. Missa ss. Petri et Pauli (op. 16) in 5 slavnostnih iger za orgle (op. 61) je bilo sprejetih v katalog Cec. društva v Regensburgu. Med Hladnikovimi svetnimi skladbami treba omeniti tri dvospeve s klavirjem, meš. zbora »Bleškemu jezeru« in »Triglav« v Glasb. Zori ter 10 moških zborov v narodnem tonu. V rokopisu ima še tri psalme, 5 lat. maš, 1 Requiem, Fantazijo za orgle ter več pesmi in kantat. H. je imel pri skladanju vedno namen pisati v slogu slov. nar. pesmi, hkrati pa cerkve dostojno. Marsikaj je v tem oziru dobro pogodenega, marsikaj pa manj uspelega. Tudi v podrobni izdelavi semtertja stavek ni zadosti izpiljen in izčiščen. Pele pa so se njegove cerkvene skladbe širom Slovenije do danes mnogo. Nekatere pesmi so se ljudstvu posebno priljubile in se pojo vsepovsod: »Presv. Srce, slavo«, »Usmiljeni Jezus«, »Marija, skoz` življenje« in še ta in ona. Odlične so njegove orgelske skladbe. Strokovna kritika mu je pripoznala, da je kontrapunktist prve vrste (NA 1913, št. 1, 2). H. je napisal tudi več člankov zlasti za CG. — Prim.: Rakuša, Slov. petje. Slika: IS 1928, 43. Pl.

Premrl, Stanko: Hladnik, Ignacij (1865–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi232290/#slovenski-biografski-leksikon (18. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine