Slovenski biografski leksikon

Gorup Josip pl. Slavinjski, industrijalec, mecen in politik, r. 6. apr. 1834 v Slavini na Notranjskem, u. 25. apr. 1912. na Reki. Gimn. je študiral v Gorici (1. razr.) in v Lj. (maturiral 1854) ter vstopil kot kontoarist pri stricu Iv. Kalistru v Trstu, postal 1862 glavni prokurator, vodil zgradbo železn. proge Maribor—Celovec, prevzel po Kalistrovi smrti (1864) vodstvo firme Kalister & dediči, ustanovil po njenem razdruženju 1876 lastno tvrdko, ki se je bavila s finančnimi posli, železniškimi zgradbami in užitninskimi zakupi, bil med ustanovitelji predilnice v Ajdovščini in Kranjske stavbinske družbe, se preselil na Reko, kjer je bil podpredsednik Ogrsko-hrvatske parobrodne družbe, ravnatelj Hrvatske štedionice i banke ter Banca Fiumana, upravni svetnik društva Società fiumana del Dock ter glavni akcijonar avstr. Lloyda in Ungaro Croate. Del svojih dohodkov je uporabljal za kulturne in humanitetne ustanove, zidal šolo v Slavini, založil drugi in tretji zvezek Gregorčičevih poezij (1888, 1902, izplačal za 1. zv. honorar 6000 K), ustanovil številne ustanove za srednje- in visokošolce ter trgovske akademike, položil temelj Radogoju (5000 K), ustanovil manjše ustanove za živinorejce Slavinske občine, kupil (1888) lj. staro bolnico ob Dunajski cesti, odstopil zemljišče s precejšnjim delom vrta lj. občini (izkupiček 116.000 K) ter tako omogočil otvoritev višje dekliške šole (1896) in mestnega dekliškega liceja (1907), prispeval k stavbi (100.000 K) ter položil za štipendije gojenkam glavnico 100.000 K, po potresu sezidal za uradništvo 4 velike hiše (Gorupova ul. in Rimska c.) in podpiral razna narodna podjetja in društva. V dež. zboru kranjskem je zastopal mesta in trge vol. okraja Postojna-Vrhnika-Lož (1889–91), bil član finančnega odseka (1839), odseka za dež. hipotekarno banko (1889) in za dolenjsko železnico (1890). — Prim.: Obravn. dež. zbora kranj.; Pfeifer, Die Landtagsabgeordneten des Herzogthums Krain; Slovan 1903/4, 160 (s sliko); Izvestje mestnega dekl. liceja v Lj. 1907–8, 10, 12; 1911–12, 8; SN 1896, M. 258; 1912, št. 95; LZ 1912, 278; Dan 1912, št. 117; Slovenec 1912, M. 96; E 1912, št. 117. Pir.

Pirjevec, Avgust: Gorup plemeniti Slavinski, Josip (1834–1912). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi209263/#slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Gorup Jožef pl. Slavinski, industrijalec, finančnik, politik in mecen, r. v Slavini pri Postojni 6. apr. 1834, u. na Reki 25. apr. 1912. Nečak trgovskega podjetnika in mecena Janeza Kalistra (1806–64), je obiskoval gimn. v Gor. (184647) in Lj. (1847–54), se po maturi zaposlil pri stricu v Trstu kot kontoarist, postal glavni prokurator podjetja (1862) in po stričevi smrti prevzel vodstvo financ tvrdke »Kalister&dediči« (1864) do njenega razpusta (1876). Potem je še istega leta ustanovil lastno podjetje, ki se je bavilo s finančnimi posli, gradnjo železnic in užitninskimi zakupi. Vodil je gradnjo železniške proge Mrb–Clc (1863), bil soustanovitelj bombažne predilnice v Ajdovščini in Kranjske stavbinske družbe, na Reki pa podpreds. Ogrsko-hrvaške parobrodne družbe, ravnatelj dveh bančnih zavodov (Hrvatska štedionica i banka ter Banca fiumana), upravni svetnik Società fiumana del Dock in glavni delničar več vodilnih delniških družb (npr. Österreichisehes Lloyd, Ungaro-Croata in dr.). Pri volitvah v dež. zbor Kranjske je bil 8. jul. 1889 izvoljen za poslanca v mestno kurijo za okraj Postojna, bil član finančnega oddelka in odseka za deželno hipotekarno banko (1889) ter za dolenjsko železnico (1890) in pripadal narodnemu klubu slov. poslancev. Z veliko vnemo se je v zbornici potegoval za ustanovitev deželne hipotekarne banke in ko je dosegel, da je bila sprejeta njegova ponudba o odkupu stare lj. bolnišnice, zasnovi višje dekliške šole in ustanovitev dekliškega liceja, je 28. sept. 1891 odstopil. Bil je zelo podjeten in sposoben finančnik, ki je del svojih dohodkov določal v različne kulturne in humanitarne namene ter si pridobil sloves narodnega dobrotnika in mecena. V rojstnem kraju Slavini sta on in njegov stričnik Franc Kalister (1839–1901) sezidala novo š. poslopje, on sam pa je dal pobudo in poskrbel za gmotna sredstva različnim ustanovam za povzdigo živinoreje in sadjarstva v tem kraju, ustanovil je številne sklade za štipendiranje srednje- in visokošolcev (posebno v trgovski stroki), bil pa je tudi intelektualni začetnik in glavni utemeljitelj podpornega društva »Radogoj« (s 5.000 K). 1888 je kupil staro bolnišnico v Lj. in mestni občini odstopil zemljišče (izkupiček 11.600 K), kar je potem omogočilo otvoritev višje dekliške šole (1896) in mestnega dekliškega liceja (1907), za dograditev stavbe je še posebej prispeval 100.000 K ter utemeljil sklad za štipendiranje gojenk liceja (100.000 K). Po velikem lj. potresu (1895) je sezidal štiri velike stavbe ob Rimski cesti (Gorupova ulica, imenovana po njem). Gmotno je podpiral tudi sicer razna narodna podjetja, društva, dijake in posameznike. 1886 je sprožil idejo in ponudil Slovenski Matica gmotno pomoč za izdajo antologije staroslovenskih tekstov s paralelnim prevodom v (novi) slovenščini, a načrt v tej obliki ni bil realiziran. Simonu Gregorčiču je v lastni založbi izdal drugi (1888) in tretji (1902) zvezek Poezij ter pesnika z izplačanim precej visokim honorarjem (6.000 + 3.000 K) rešil dolgov in mu omogočil nakup posestva na Gradišču. Gregorčič se je mecenu oddolžil s posvetilom v 3. knj. Poezij. Za svoje velike zasluge si je pridobil plemiški naslov, mesto Lj. pa ga je 28. dec. 1888 izvolilo za častnega meščana. Portret objavljen v Slovanu 1903/04, 160.

Prim.: LZ 1889, 60; I. Zoch, Hrvatska enciklopedija II, Osiek 1890, 586; SN 1896, 258; LV, Lj. 1912, 95; Ottuv slovnik naučny, 1896, 341; Imenik meščanov stolnega mesta Lj. od 1786 do 1899, Lj. 1899, 3; Slovan II, 1903/04, 160; LZ 1904, 319; A. Burgar, Simon Gregorčič, Lj. 1907, 56, 60–61; Izvestje mestnega dekliškega liceja v Lj. 1907/08, 12; 1911/12, 8–9; Dan I, 1912, št. 117; Glas naroda, 1912, 110; E, 1912, 117; S 1912, 96; LZ 1912, 278; Šlebinger, 250; D. Stribrnv, Simon Gregorčič, Lj. 1922, 12–13, 33; SBL I, 234; I. Hribar, Moji spomini I, Lj. 1928, 116, 131, 151–52, 283; F. Šuklje 10, 14–16; Glonar I, 435; Gabršček II, 231; Janez Trdina, ZbD VIII, Lj. 1956, 415; Osterreicbisches biographisches Lexikon 1815–1950, Graz-Koln 1959, 34; Koblar, 140, 156, 176, 206, 307, 420; R. Kodela-J. Munda-N. Rupel, Bibliografsko kazalo LZ 1881–1941, Lj. 1962, 239, 280; V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Lj. 1965, 348; KL Sje, 264; F. Bernik, Pisma Frana Levca III, Lj. 1973, 56, 258–60; KolGMD 1974, 120–21; R. Savnik v Ljudje in kraji ob Pivki, Postojna 1975, 98–112.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Gorup plemeniti Slavinski, Josip (1834–1912). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi209263/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine