Slovenski biografski leksikon

Fellinger Johann Georg (Gustav), poet, avstrijski Körner, r. 3. jan. 1781 v Peckauu na, Gor. Štaj., u. 27. nov. 1816 v Postojni. Študiral je pravo v Gradcu, bil vzgojitelj na gradu Blagovni pri Celju, stopil v vojake in prišel kot nadporočnik in konskripcijski revizor v Postojno. V Celovcu je 1810–4 občeval z U. Jarnikom in prevedel več njegovih pesmi. V rokopisu je zapustil opis Postojnske jame. — Prim.: Fellinger, Gedichte II, 1821; Wurzbach 4, 170; Germonik, Triglav 1865, 158; Pucskó, MMK 1890, 217; 1895, 19–30; Carinthia 1911 (Register), 20. Gl.

Glonar, Joža: Fellinger, Johann Georg (1781–1816). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi186462/#slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Fellinger Johann Georg, avstrijski pesnik in prevajalec, r. 3. jan. 1781 v Peckauu na Gor. Štajerskem, u. 27. nov. 1816 v Postojni. Pravo je študiral v Gradcu, bil vzgojitelj na gradu Blagovni pri Celju, stopil kot prostovoljec v vojsko proti Napoleonu, izgubil pri tem oko in bil ujet. Po vrnitvi je bil od 1810–14 v Clcu, se spoprijateljil z Jarnikom in sta drug drugemu prevajala pesmi. 1814 je prišel kot nadporočnik v naborni urad v Postojno. S pesmimi je sodeloval od 1807 v Laibacher Wochenblatt in Laibacher Zeitung, v Clcu pa se je pridružil krogu Carinthije, ki je priobčevala tudi slov. tekste. Za ta list je prevedel naslednje Jarnikove pesmi: Kres (1812, št. 28), Danica (1812, št. 32), Damon na Melito (1813, št. 13), Arfe (1813, št. 21), in Bližava ljube (1813, št. 22). Jarnik pa je prevedel njegovi pesmi Der Kampf mit dem Lindwurm (Boj z drakonom) in Lebensfunken (Življenja iskre). Jarnik mu je dal tudi misel za tragedijo Inguo. Nad slov. se je navduševal, češ da »je včasih blagoglasna kakor španščina, njen globoki melos pa da zmore človeka ganiti do solz« (Legiša). Kot pesnik si je vzel za zgled nem. klasika F. Schillerja, prepuščal se je tudi romantičnemu religioznemu pogledu na življenje in naravo ter gledal tudi pri ljubezni na trdnost šele po smrti. V Postojni je še pred najdbo notranjih delov jame opeval v izbranih verzih njeno skrivnostnost, v rkp. pa je zapustil opis Postojnske jame. Zato so mu v Postojni na zunanji steni pokopališke c. vzidali spominsko ploščo. Dopisoval si je tudi s celjskim prof. I. A. Zupančičem. Po smrti mu je gor. kulturni delavec in Čopov prijatelj Fr. L. Savio posvetil sonet Sonett an der Todtenurne Fellingers (Laib. Wochenblatt 1817).

Prim.: Fellinger, Gedichte II, 1821; Wurzbach IV, 170; Fr. Ilešič, Slomškov učitelj I. A. Zupančič, ZMS XIV, 1912, 83–107; Fr. Kidrič, Korespondenca J. N. Primca, Lj. 1934, 77–8, 138; Kidrič 387 idr.; SBL I, 175; ZSS II, 7, 12, 43; Pogačnik-Zadravec II, 97, 109, 217; KL Sje I, 261.

Jem.

Jevnikar, Martin: Fellinger, Johann Georg (1781–1816). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi186462/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. marec 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine