Slovenski biografski leksikon

Eržen Viktor, prevajavec, r. 4. jun. 1857 na Razdrtem na Kranjskem, u. 31. okt. 1881 v Lj. V ljudsko šolo je hodil v Lj., v gimn. v Kranju, Lj. in na Reki, kjer je dovršil 1878 zrelostni izpit. Nato je šel na Dunaj študirat pravoslovje, a zapadel sušici. Sodeloval je od 1874 s prevodi in raznim drobižem pri Vrtcu, Zori, Besedniku, SU, SN, Slovencu, tudi LZ ga našteva v imeniku sotrudnikov. Prevajal je zlasti iz hrv. in srbščine, ital., franc. in nem. igre za »Slovensko dramatično društvo«, ki je natisnilo 1876–81 7 njegovih prevodov. V svoji založbi je izdal droben zvezek »Zbirke štirih na slovenski jezik preloženih povestij« (1881). — Prim.: LZ 1881, 736; 1890, 595. Grf.

Grafenauer, Ivan: Eržen, Viktor (1857–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi183856/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Eržen Viktor, prevajalec, r. 4. jun. 1857 na Razdrtem, u. 31. okt. 1881 v Lj. že v zgodnji otroški dobi se je s starši preselil v Lj., kjer je obiskoval ljudsko š., gimn. pa začel v Kranju, nadaljeval v Lj. in končal na Reki, kjer je maturiral 1878. Na Dunaju je študiral pravo, vendar ga zaradi težkih ekonomskih razmer ni dokončal, pač pa se ga je zaradi pomanjkanja lotila j etika. V času Jurčičeve bolezni je bil nekaj časa dejanski urednik SN, kakor je bil ves čas predtem korektor lista in njegov zvest sodelavec. Da je Jurčič cenil E.-ovo pisanje, kaže tudi to, da ga je nagovarjal, naj bi napisal kaj izvirnega. Tega je E. sicer nekaj napisal, pa ne prav veliko. V Z je objavil spis Morje (1876), čeprav je že prej sodeloval v V (Črna maša, 1874; Svetilniki in majaki, 1876), v Tovarišu, SN (Mati Alfonza), N in S. Tudi pesmi je pisal, npr. O polnoči (Zora 1876), Staro in novo leto (Besednik 1877). Svojemu bratu Franu pri odhodu v pijonirsko šolo v Hainburgu (LZ 1881), Nočni pozdrav (Kres 1882), Hitra promena (Slavjanski almanah 1879). Obširnejše in pomembnejše je njegovo prevajalsko delo za gledališče. V letih 1876 do 1881, do smrti, je prevedel osem iger za Slovensko dramatično društvo v Lj. in sicer: Barriere T., Pes in mačka (1876), Fournier N., Igralka (1878), Belly G. F., Štempihar mlajši (1881), Trifković, K., Izbiralka; isti, Pol vina, pol vode; Dragocena ovratnica; G. P. Cesenate, Zapirajte vrata (vse 1881). Prevajal pa je tudi prozo: Vladan Gjorgjević, Zlati bič (Kres 1881), Uhland, Spomladni počitek (Kres 1882) in sam tudi izdal knjižico Zbirka štirih na slovenski jezik preloženih povestij (Lj. 1881). Ena pa je ostala prevedena v rkp.: Fredro Jan Aleksander, Jedina hči (uprizorjena 1883). Prevajal je tako iz nemšč., franc., poljšč., ital. E. je bil »vnet rodoljub in vnet za vse lepo in vzvišeno« (J. Cimperman). Podpisoval se je tudi V. E., in Zmagoslav Eržen.

Prim.: Jos. Cimperman, V. E. †, LZ 1881, 736–8; LZ 1890, 565; isti, Kres 1881, 681–2; Trstenjak, Slovensko gledališče, 1892, 89, 103; Simonič 99, 518–9; SBL I, 169; Repertoar, enote 137, 139, 142, 176, 229, 237, 253, 257, 298, 313; Wollman; SDL I, 82; SGL I, 140–1; KLSje I, 263.

Brj.

Brecelj, Marijan: Eržen, Viktor (1857–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi183856/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine