Slovenski biografski leksikon

Dolinar (Dolliner) Jurij, dr. med., botanik, r. 11. apr. 1794 v Radečah pri Zid. mostu, u. v Idriji 16. apr. 1872. 1818 je prišel na Dunaj in postal patr. chir.; kot tak je služil 20 let tam, deloma v Splošni bolnici, deloma pri policiji. 1842 je postal okrožni kirurg v Postojni, 1846 rudniški kirurg v Idriji. Tu je dobil daljši dopust, odšel na Dunaj in bil 1851 promov. za dr. med. Kot doktor je služil dalje v Idriji in živel tam tudi kot upokojenec. V prostem času se je pečal z botaniko in je bil kot tak tudi izven domovine znan. Preiskal je natančno okolico Zid. mosta, idrijsko, tolminsko, postojnsko in žuženberško. Odkril je več za Kranjsko novih vrst (Anthriscus rivularis Doll., Potentilla micrantha Ram., Crepis montana Tausch., Astrantia gracilis Doll., Moehringia diversifolia Doll., Erysinum carniolicum Doll., Heleocharis carniolica Koch.). Bil je dopisujoč član kr. bavarske botan. družbe v Regensburgu (od 1830), kr. velikobritanske družbe v Edinburgu (od 1837), Schlesische Ges. f. vaterländische Cultur in Breslau (od 1841) in častni član družbe Pollichia v bav. Pfalzi. Spisal je: Enumeratio plantarum in Austria inferiore crescentium (Dunaj 1842); Nachträge u. Bemerkungen zur Enumeratio plantarum auctore Stendel u. Hochstetter (Flora-Regensburg 1829, 541); Über eine neue krainischeAstrantia-Art (MHK 1858, 57). — Prim.: Voss, izvestje lj. realke 1884–5; LZg 1872, 22. apr.; ADB 5, 314. Pr.

Pintar, Ivan: Dolinar, Jurij (1794–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176289/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dolinar (Dolliner) Jurij, zdravnik in botanik, r. v Radečah pri Zidanem mostu 11. apr. 1794, u. v Idriji 16. apr. 1872. Gimn. obiskoval v Zgbu (1808–09), na Reki (1809–12) in v Gradcu (1812–15), kjer je študiral tudi filozofijo (1815–18). Potem je obiskoval kirurgične tečaje na Dunaju (1818–21) in postal magister chirurgiae (1821). Služboval je kot kirurg v dunajski splošni bolnišnici in hkrati kot policijski obdukcijski kirurg (1821–42). Nato je bil okrožni kirurg v Postojni (1842–46) in rudniški kirurg v Idriji (1846–48), nakar je dobil študijski dopust in na Dunaju nadaljeval študij medicine (1848–51) ter bil promoviran v doktorja medicine (1851). Po vrnitvi v Idrijo je služboval kot rudniški in mestni zdravnik še deset let. D. se je od zgodnje mladosti zelo zanimal za naravo in bil navdušen planinec (tudi še v starejši dobi) in je neštetokrat prehodil celotno alpsko področje. Kot tak je vzljubil botaniko in se z njo pečal vse življenje. Že kot mlad kirurg je v času svojega bivanja na Dunaju v družbi s tamkajšnjimi znanstveniki in botaniki (Kovats, Lippe, Pach, Precht, Welwitsch, Winkler) sistematično raziskal floro dunajske okolice in sosednjih alpskih predelov ter sodobnemu strokovnemu časopisju pošiljal številne prispevke, sad teh ekskurzij. Tako si je hitro pridobil sloves odličnega strokovnjaka in splošno priznanega botanika. Ko je pozneje služboval v Slov., je natančno preiskal osrednje področje dežele, zlasti okolico Zidanega mosta, Idrije, Tolmina, Postojne in Žužemberka. Rezultati njegovega znanstvenega dela so velikega in trajnega pomena. Botaniko je obogatil z vrsto novih cvetnic in praprotnic, ki so dobile po njem poimenovanje (Dollineriana). To so v Idriji krebuljica (Anthriscus rivularis) in petoprstnik (Potentilla micrantha carniolica), na Črni prsti dimek (Crepis montana) in zali klobuček-vsedobro (Abstrantia gracilis carniolica), v Radečah popkoresa (Moehringia diversifolia), v Zagorju šebenik (Erysinum carniolicum) in v Postojni sita (Heleocharis carniolica). S tem si je zagotovil tudi mesto enega največjih slov. botanikov. Njegov sloves je šel tudi čez meje slov. domovine in avstrijske monarhije. Tako je bil izvoljen za dopisnega člana Königliche Bayerische botanische Gesellschaft v Regensburgu (23. marca 1830), The British Association for the advencement of science v Edinburghu (9. nov. 1837), Schlesische Gesellschaft für vaterlandische Cultur v Breslauu (10. apr. 1841) in za častnega člana bavarske naravoslovne družbe »Pollichia« v Pfalzu (14. marca 1852). Njegova najpomembnejša dela so: Nachträge und Berichtigungen zu Steudel-Hochstetter's Enumeratio plantarum (Flora, Regensburg 1829, 541); Enumeratio plantarum phanerogamicarum, in Austria Inferiori crescentium, Vindobonae 1842; Drei für Landesflora neue Arten v Jahreshefte des Vereines des Landesmuseums Krain, Lj. 1856, 54; Über eine neue krainerische Abstrantia–Art, p. t., Lj. 1858, 57. Njegovi številni prispevki so še v 26 zvezkih dela L. Reichenbach, Flora germanica exsiccata, sive Herbarium normale plantarum criticarum Ger–mania propria vel in adjacente Borussia, Austria et Hungaria, Tvroli, Helvetia, Belgiaque nascentium, concinnatum editumque a societate Florae germanicae, Lipsiae 1830–1845. Narodni muzej v Ljubljani ima dragocen Dolinarjev herbarij rastlin idrijske okolice (z avtorjevim indeksom).

Prim.: Verhandlungen des zoologisch-botanisches Vereines in Wien V., Wien 1855, 57; Laibacher Zeitung, 22. apr. 1872; Flora, Regensburg 1872, 256; Allgemeine deutsche Biographie V., Leipzig 1875–1912, 314; W. Voss, Jahresbericht der Staats Ober-Realschule in Laibach für das Schuljahr 1884, 1–59; 1885, 3–41; K. Križnik v I. Zoch, Hrvatska enciklopedija, priručni rječnik sveobčega znanja II., Osiek 1890, 299; O. Gratzy, Repertorium zur 50-jahrigen Geschichtschreibung Krains 1848–1898, Lj. 1898, 4; A. Heimerl, Schulflora von Österreich: Alpen- und Sudetenländer, Küstenland südlich bis zum Gebiete von Triest, 2. Aufl., Wien 1912, 91, 228, 273–74, 300, 387, 389, 555; NE, 272–81; SBL I, 142; Glonar, 286; Krajevni leksikon Dravske banovine, Lj. 1937, 268; A. Piskernik, Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, Lj. 1941, 76–77, 145; 172–73, 221, 229, 233–34, 280–81; EJ II, 162; Novosti antikvariata Cankarjeve založbe štev. 20, Lj. 1957, 42; Österreichisches biographisches Lexikon 1815–1950, L, Graz-Köln 1954, 192; Simoniti, 38; KLSje III, 1976, 194.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Dolinar, Jurij (1794–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi176289/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine