Cotič, Viktor (1885–1955)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Viktor_Cotič.jpg (19. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Cotič Viktor, slikar, r. 8. dec. 1885 v Trstu. Obiskoval je nižjo realko v Idriji, od 1908 študiral in absolviral dun. akademijo v šoli prof. Bacherja. Potoval je po Zg. Italiji, služboval kot prof. risanja na gimn. v Zadru, od 1919 na realki v Mariboru, kjer je ustanovil 1919 umetn. klub »Grohar« in priredil prvo umetn. razstavo v tem mestu. C. je impres. šolan realist, ki se peča s krajino in portretom v olju ter lesorezu, z ilustracijo in restavriranjem. Razstavil je v Zadru, Trstu, Gorici, Lj., Mariboru, na Dunaju, v Leobnu in Hodoninu. Njegova dela so večinoma v zasebni lasti, v lasti vel. županstva v Lj. in prosv. min. v Belgradu. — Slika: Plamen 6. Ml.

Mesesnel, France: Cotič, Viktor (1885–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162352/#slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cotič Viktor, slikar, scenograf, ilustr., r. 8. dec. 1885 v Trstu, u. 29. jun. 1955 v Lj. V Idriji je obiskoval nižjo realko, od 1908 študiral slikarstvo na dunajski akademiji pri prof. Bacherju. Kot prof. risanja je služboval v Zadru, od 1919 pa na realki v Mariboru, kjer je deloval do 1933, od tega leta dalje pa do 1950 je bil srednješolski profesor v Lj. Zadnja leta pred drugo svet. vojno je postal barvno slep, kasneje med vojno se mu je stanje nekoliko izboljšalo, da se je utegnil spet posvečati vsaj ilustraciji in opremi knjig. Pač pa je slikarstvo počasi začel opuščati že pred zadnjo vojno in postajal vedno bolj vnet ribič. Po svojem likovnem izrazu je C. realist, ki je vnašal v svoja dela veliko impresionističnih in secesijskih prvin, pa celo ekspresionizem. Najbolj pri srcu mu je bilo upodabljanje narave, pokrajine, pa ni zanemarjal tudi portreta. Čeprav je spočetka ustvarjal v več tehnikah (olje, risba, grafika), se je kasneje odločal pretežno za akvarel. Močno je naglašal barvo, kar mu je omogočalo, da se je lahko približal različnim modernim umetnostnim tokovom. Med najbolj znanimi C.-evimi deli so akvareli Jutro, Bukovca, Motiv iz Ribnice; ekspresionistično izdelana Kamnica, lesorez Židovska stolpa. C. je v obdobju pred prvo vojno in po njej veliko razstavljal, tako v Zadru, na Dunaju, v Trstu, v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Varšavi, Hodoninu, Gorici, Leobnu. Pretežno število njegovih slik hranijo posamezniki, mnogo jih je propadlo med zadnjo vojno; pred vojno je vel. županstvo v Lj. in prosv. ministrstvo v Bgdu imelo kako njegovo delo. Kot scenograf je začel že v Trstu pred letom 1918; napravil je nekaj scenskih osnutkov, kasneje je to zvrst negoval v Mariboru; tu je opremil Carmen (1924) in Gorenjskega slavčka (1925). Iz te dobe je njegov potret Pavla Rasbergerja (oglje), iz kasnejše dobe je še Prešeren. Med prvimi njegovimi deli na polju ilustracije so Pravljice Utve in Mire (Clc 1913), ki jih rešuje secesijsko, med kasnejše spadajo Ribičičevi Čirimurčki (1937), po zadnji vojni pa Izbrane srbske narodne pripovedke (oprema in vinjete v duhu jsl. narodne ornamentike) in štiri knjige poljudnoznanstvene vsebine (M. Zei, Iz ribjega sveta, 1951; isti, Morski svet, 1956; isti, Vretenčarji, 1961; B. Škerlj, Nevšečno sorodstvo, 1955). Kot ribič se je oglašal tudi v strokovnem glasilu Ribič Pregled v preteklost in bodočnost (1949, 1, 2–3) in s psevdonimom Čotov, Zrcalo naših ribičev (1949, 1, 6–8). C. se je izkazal tudi kot spreten in vnet organizator. V Mariboru je takoj po prvi vojni priredil prvo kolektivno razstavo slikarjev in ustanovil umetniški klub »Grohar«, kateremu je pet let predsedoval. Z ustanovitvijo tega kluba pa si je pridobil zares neprecenljive zasluge, saj je kasnejše likovno življenje poganjalo prav iz njega in raslo daleč v naš čas.

Prim.: SBL I, 86 (Mesesnel); IS 1926, 19, 3 slika; Albert Širok, Pri naših upodabljajočih umetnikih, Luč II, 45; Kulturna izložba Julijske Krajine, Bgd 1930 11 z repr.; Julijska Krajina, Bgd. 1930, 73; Slovenski lesorez, Lj. 1944; HE 4, 74; Umetniški zbornik I, 1943, 234 + ilustr.; Branko Rudolf, Spominu V.-ja C.-a, Večer 1955, 175, 2; Plamen 6, s sl.; ELU I, 658; Stelè, Umetnost, 98, 118 z reprod.; Slovenski gledališki portret, Lj. 1960, enota 10; SDL I; SGL I, 102; Repertoar 4076, 4085; Šijanec. Sodobna slovenska likovna umetnost, Mrb 1961, 120; SB 1945–.

Brj.

Brecelj, Marijan: Cotič, Viktor (1885–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162352/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine