Capuder, Karl (1879–1960)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 30, 25. 7. 1926

Slovenski biografski leksikon

Capuder Karl, zgodovinar in politik, r. 13. dec. 1879 v Praprečah pri Lukovici (Kamnik). Gimn. je dovršil 1900 v Lj., filozofijo (zgod. in zemljep.) na Dunaju (prom. 1906), prof. bil v Gorici, Kranju, Mariboru, sedaj je v Lj. Sodeloval je v Zori (1905), gor. Novem času (1913), Carnioli (1914), Času (1922), ČZN (1922), s Sedejem izdajal 1907–10 Documenta Archid. Goritiensis (prilogo k Folium ecclesiasticum) ter objavil med dr.: O luteranstvu na Goriškem (gor gimn. izvestja 1909, 1910); Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17 (MD 1915); Naša država (Ciril.-knjiž. 1, Mar. 1919). Bil je predsednik kat. ak. dr. Danice, 1909–10 blagajnik Kat. tisk. društva v Gor., do 1914 član nadz. hraniln. in posojiln. v Kranju, 1919–20 v Mariboru podpredsednik Slov. krščan.-soc. zveze, predsednik Orla in upravn. odbora mestne hranilnice. Po Fr. Orožnu je izd. Stenski zemljevid Slovenije (1:130.000. Lj. 1925.) *

Uredništvo: Capuder, Karl (1879–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi155848/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Capuder Karl, zgodovinar in javni delavec, r. 13. dec. 1879 v Spodnjih Praprečah pri Lukovici (občina Domžale), u. 3. maja 1960 v Izoli. Gimn. je študiral v Lj. 1891–1900, zgodovino in zemljepis na Dunaju, kjer je prom. 1906. Služboval je kot prof. v Gor., Kranju, Mrbu. in Lj. Po končanih študijah je vse do jeseni 1910 učil na gor. gimn. C. je čas službovanja v Gor. izkoristil za študij gor. zgod. Zavoljo tega velja za enega soustvarjalcev slov. gor. zgodovinopisja. Gor. obdobje je bilo najpomembnejše za C. zgodovinske raziskave vobče. Tedaj je objavil svoja najbolj izvirna dela kot O luteranstvu na Goriškem v 59. in 60. zvezku Jahresbericht des k. k. Staats gymnasiums in Görz (1909, 3–29; 1910, 3–38). Obširno je popisal tudi veliki tolminski kmečki upor 1713 v Goriški kmetski upor 1713 (Novi čas 1913, štev. 11–8), v razpravi Nastoj grofije Goriške (Carniola 1914, 35–9) je posegel v srednjeveško zgod. C. je po naročilu gor. nadškofa F. B. Sedeja zbiral in objavljal vire za zgod. gor. nadškofije Documenta historiam Archidioeceseos Goritiensis illustrantia edita ab Ordinariatu Archiepiscopali Goritiensi (zv. 1, Gor. 1907), ki so izhajala kot priloga nadškofijskega lista »Folium Ecclesiasticum«. Kasneje se z zgodovino Goriške ni več ukvarjal. V Č, ČZN, GMS, S in drugod je objavljal članke in razprave različne vsebine ter ocene knjižnih izdaj. Izmed teh del omenimo knjigo Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17, Clc 1917 (176 str.), ki je po avtorjevem mnenju »prva slovenska polkovna zgodovina«. C. se je uveljavljal tudi v kat. pol. gibanju. Kot jurist na Dunaju je bil odbornik in nato preds. kat. akad. društva Danica, v Gor. se je nato pridružil »novostrujarskemu gibanju«, bil eden najboljših delavcev pri SKSZ in deloval zlasti kot predavatelj pri kat. izobraževalnih društvih po Goriškem. Med 1909–10 je bil blagajnik KTDGor. Svojo aktivnost je pokazal tudi pozneje, ko je bil do 1922 v Mrbu, nato v Lj., kjer je poučeval na klasični gimn. V okviru Zborovanja, ki mu je bil preds., odseka za narodno prosveto ob 5. katoliškem shodu v Lj. (1923) je imel referat Dosedanje prosvetno delo ter cilji za bodočnost (izšlo v knjigi 5. katoliški shod v Ljubljani 1923, Lj. 1924). Od 1927 do 1929 je bil prosvetni šef, 1932 predčasno upokojen, 1937 reaktiviran in imenovan za ravnatelja realke. Med okupacijo so ga Italijani zaprli, ga po enem mesecu izpustili. Po padcu Italije je postal ravnatelj realke do maja 1945, ko je bil obsojen na 8 let strogega zapora, ki ga je prestajal v Lj., Novem mestu in Mrbu (do 1953). Do smrti je nato živel pri hčeri v Izoli.

Prim.: SBL, I, 72; PrimL 1908, 9.7.; Erjavec, 140, 284, 331; Gabršček, II, 318; Na bregovih Bistrice, 1938, 126; Bibliografija rasprava i članaka, IV, knjiga 8 (Zgb 1965), 86 in knj. 11 (Zgb 1968), 39; podatki uredništva SBL (pismo 7. 10.1976); Kranjski zbornik 1970, 349–351; Izvestja kranjske gimn. za 1911–14; slika v IS 1926.

Capuder, Karl (1879–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi155848/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine