Slovenski biografski leksikon

Caf Oroslav, jezikoslovec, r. 13. apr. 1814 na Rečici pri Sv. Trojici v Slov. gor., u. 3. jul. 1874 v Ptuju. Doma je obiskoval ljudsko šolo, v Mariboru gimn. 1826–31, v Gradcu gimn. do 1832, fil. do 1834, teol. do 1838, bil kaplan v Gradcu do 1838, Lebringu pri Wildonu do 1839, Framu pri Slivnici pod Mar. do 1859, v marib. bogoslovju prof. pastoralke in semeniški podravnatelj do 1860 in beneficijat v Ptuju, kjer si je v blaznosti sam končal življenje. V gimn. se je začel pridno učiti slovanskih jezikov, v bogoslovju se je naučil še semitskih. V Framu je začel študirati indoevropsko jezikoslovje po Boppu in Pottu ter se naučil vseh indoevropskih jezikov od stare indijščine do keltščine. Poleg vednega učenja jezikov je marljivo zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Ekscerpiral je zato vse slovenske tiske do 1848 in deloma tudi rokopise, zbiral dijalektološko gradivo iz vseh slov. dijalektov in se pred vsem oziral na prekmuriščino in rezijanščino. Vzdrževal je pri sebi dalje časa može iz Prekmurja, Rezije in drugih slov. krajev, da jih je izpraševal po dijalektološkem gradivu domačih narečij in zapisoval njihove nar. pesmi (z napevi) in pregovore. Slovar je bil v glavnem izdelan do 1846, ko je v N izdal »Proglas«, naj mu lastniki besednih zbirk pošljejo svoj materijal, da slovar izpopolni. 1849 je v celjskih Slov. Novinah še enkrat objavil »Prošnjo do slovenskih pisavcev in vrednikov«, da bi zbirali in priobčevali v listih narodno slovarsko gradivo. Slovar ni nikdar izšel, ker je bil C. sam premalo odločen, Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi ga skupno izdala, pa je zavrnil. Njegovo gradivo je porabil Pleteršnik v svojem slovarju. Prav tako ni izšla njegova slovnica. Sestavljal je tudi grš.-lat.-nem.-slovan. slovar, a prišel samo do črke K. Natisnjenega je malokaj, n. pr. nekaj člankov v N 1845, 1846, 1848, 1851, SB 1851, 1852, »Svetotedenski red« (1850), »Robinson mlajši«, preveden s češkega (1851), »Romarska palica«, prevod z nemškega (1853–54), »Žitek svetnikov« za mesec april (v Slomškovem »Djanju Svetnikov Božjih« (1853–54), prevod Močnikove računice za 2. in 3. razr. ljud. šol (1848). Večje število člankov in poročil s podpisom »—fov, Cafov« je izšlo v II. letn. že omenjenih Slov. Novin 1849. Njegov precej obširen spis v Razlagovi »Zori« II (1853) »O glagolěh« je pisan v neki starocerkvenoslovanski mešanici in z njegovim posebnim pravopisom, prirejenim za vse slovanske jezike. V tem spisu je delil slovan. glagol na podlagi infinitiva in II. sg. praes. v 9 vrst. V »Čas Čes. Mus.« 1852 je priobčil skupno s Hanko češko pisano kritiko o Miklošičevih »Mon. linguae palaeosl. e cod. Suprasl.« (1851) in »Lexicon linguae slov. veteris dial.« (1850), kjer je pokazal svoje obilno znanje in točnost svojega dela. V Trstenjakovi »Zori« 1872 in »Vestniku« 1873–74 je objavil nekaj svojih etimologij. Dopisoval je tudi v leipz. »Slav. Jahrbücher«. Na podlagi svojih študij o bolgarščini je proti Miklošiču zagovarjal bolgarski izvor stcksl. jezika. Zastopal je jezikovno zbližanje s Slovani, zlasti z Iliri. V pismeni zvezi je bil z vsemi znamenitejšimi slovanskimi jezikoslovci. Hoteli so ga baje tudi na univerzo v Prago in Petrograd za ide. jezikoslovje. C. je vse svoje življenje tudi pesnil, a poeta natus ni bil (ZSM 1900, str. 173 sl.). Izvrstno pa je bil podkovan v teologiji; zato ga je Slomšek poklical v Maribor, kjer pa ni bil zadovoljen. Bil je blag, miren in tih, celo boječ značaj, a tem bolj delaven za svojo znanost in tudi za ljudstvo. Tako je v Framu pomagal ustanoviti občinsko bolnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in župno knjižnico. Njegov tragični konec je povzročila največ prevelika občutljivost, ki je bila pač tudi za izdajo njegovih spisov precej usodna. Iz liter. zapuščine, ki je bila baje precej številna, je dobila le nekaj malega Slov. Mat., drugo se je po smrti večinoma porazgubilo. — Prim.: Glaser III, 143, 291; Štrekelj, ZSM 1900, 173; Flegerič, DS 1903, 273, 341 (s sliko); Ilešić, ZMS 1905, 185, ČZN 1905, 60; Jagić, Istorija slavj. filol. 750; Zora 1872, 40. Klč.

Kolarič, Rudolf: Caf, Oroslav (1814–1874). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi154664/#slovenski-biografski-leksikon (24. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine