Burian, Václav (1884–1952)

BURIAN, Václav, literarni zgodovinar, jezikoslovec (r. 3. 9. 1884, Božetice, Češka; u. 25. 5. 1952, Praga, Češka).

Študiral je moderno filologijo v Pragi, bil 1914 promoviran, nato je poučeval na tamkajšnjih srednjih šolah. 1922 je postal lektor za češki jezik na ljubljanski univerzi, 1933 tudi docent za primerjalno slovansko literaturo s poudarkom na zvezah Čehov in južnih Slovanov. Že v disertacijo Literární styky česko-slovinské v první poloviny 19. století (Praga, 1914) je proučeval to področje in ga med bivanjem v Ljubljani poglobljeno razvijal. Ukvarjal se je tudi s srbohrvaško leposlovno tradicijo (Hasanaginica). Po vrnitvi v Prago 1940 je bil na Karlovi univerzi imenovan za docenta vzajemnih slovanskih kulturnih in literarnih odnosov. Vodil je tečaje slovenščine ter bil na Visoki politični in socialni šoli docent za slovansko narodopisje in medslovanske zveze. Tudi v Pragi se je s številnimi objavami vračal k vplivom čeških miselnih tokov na jugoslovanski svet (od husitizma do preporoda). Nekaj let je bil član uredništva revije Slovanský přehled. Z Antonínom Frinto in Bohuslavom Havránkom je 1946 organiziral češko udeležbo na slovanskem kongresu v Beogradu.

V razpravah, esejih in člankih, ki jih je pisal tudi v slovenščini, je proučeval zlasti češki vpliv na staro slovensko književnost, iz pozabe obujal nekoč na Slovenskem delujoče češke kulturne delavce in seznanjal Slovence z najpomembnejšimi češkimi kulturnimi predstavniki ter vsestransko podpiral sodelovanje in izmenjavo kulturnih dobrin obeh narodov. Temeljnega pomena sta razpravi o staročeškem repertoarju v slovenski dramatiki in o sledeh češke knjige v staroslovenskem slovstvu. Čehom je predstavil začetke slovenske proze (uvod v nameravano knjižno izdajo slovenske novelistike). Med prvimi je s pomočjo arhivskega gradiva in korespondence zavzeto raziskoval češko-slovenske kulturnozgodovinske in literarne vezi od zgodnjega srednjega veka dalje; odkrival je bogato in pomembno tradicijo, ki ne izvira samo iz jezikovne in narodnostne sorodnosti, marveč tudi iz potrebe po združevanju proti germanizacijskim pritiskom. Veliko se je ukvarjal z Jernejem Kopitarjem in iz daljše študije o njem objavljal poglavja ali odlomke. Spisal je tudi nekaj ocen (Slavia, 1924; Slovenski narod, 1922, št. 155), npr. Jaroslava Vrchlickega prevod Antona Aškerca (Ljubljanski zvon, 1923) ali razprave Franca Grivca o Brižinskih spomenikih (Slovanský přehled, 1948).

Burian Václav, češki liter. zgodovinar, r. 3. sept. 1884 v Božeticah na Juž. Češkem. Po študiju moderne filologije v Pragi (1911 aprob., 1914 promov.) je poučeval v Pragi na sred. šolah, od 1922 je lektor češčine na univ. v Lj. Sodeluje v čeških in slov. listih (Čas 1909–14, Časop. českého muz. 1916–7), Lumír 1916, Národ 1919, Osvěta 1919, Filolog. Listy 1920–1, Nár. Listy 1922–4, Slavia 1924, Česká revue 1924; — SN od 1922, LZ od 1923, ČJKZ 1924, Jutro 1924). Izmed njegovih liter. študij jih obravnava več tudi stike med Čehi in južnimi Slovani, zlasti Slovenci ali čisto slov. teme; piše tudi Čehom in Slovencem aktualne medsebojne informativne članke. *