Novi Slovenski biografski leksikon

Po osnovni šoli, ki jo je v rojstnem kraju začel obiskovati šele z enajstimi leti, je obiskoval gimnazijo na Reki in Karlovcu in 1863–67 v Zagrebu. Že kot dijak je bil slovensko in slovansko usmerjen (kot sedmošolec je bil 1866 naročnik Slovenskega glasnika), na kar je vplival tudi starejši brat Andrej. Kot študent je bil 1869 med pobudniki nastanka dunajske »Slovenije«, blizu pa mu je bil tudi ilirizem in slovanstvo nasploh. Na dunajski univerzi je od 1867 študiral matematiko in fiziko ter med študijem v seminarju Josefa Loschmidta na njegovo pobudo opravil raziskavo o razširjanju mešanice plinov (Über Diffusion von Gasgemengen), ki jo je predstavil 1870 na dunajski akademiji znanosti. Objavo njegove študije v glasilu akademije v razpravi o tej temi 1871 omenja tudi fizik Jožef Stefan. Na univerzi se je Benigar usposobil za pouk fizike in matematike ter 1872–73 služboval na gimnaziji v Vinkovcih, kjer je v gimnazijskih izvestjih objavil razpravo o toploti (Počela teorije o razvodu topline, 1873). Od 1876 do upokojitve 1914 je poučeval na višji gimnaziji v Zagrebu, poleg tega je učil še na katoliškem semenišču, gradbeni šoli in številnih tečajih. Na Hrvaškem je v njegovem času službovalo veliko slovenskih profesorjev. Benigar se je zavzeto posvečal pouku in učencem, ki jih je z matematiko in fiziko vzgajal k delu. Bil je mnenja, da je naravoslovje eno najmočnejših področij vzgoje, zato je glavna naloga učitelja, da v mladih prebudi ljubezen do narave in jim hkrati pokaže pot do samostojnih poskusov ter nazornih prikazov naravnih pojavov in zakonov, kot je zapisal 1885 ob predstavitvi razvoja fizikalnega kabineta. 1884 je priredil tretjo izdajo učbenika geometrije za nižje gimnazije (1887) .

Podpiral je slovanska prizadevanja in društva (bil je med zagrebškimi člani Slovenske matice) ter bil povezan s hrvaškimi (August Šenoa, Adolf Veber Tkalčević) in slovenskimi izobraženci, mdr. še 1904 s svojim reškim učiteljem Janezom Trdino. Sodobniki omenjajo prijateljstvo kolegov in vdanost učencev profesorju, ki so ga zaradi slovenskega porekla med seboj klicali Janez. Med njegovimi učenci so bili tudi Antun Gustav Matoš, Miroslav Krleža in Alojzij Stepinac, med učenkami pa Mileva Marić, pozneje žena Alberta Einsteina. Kot nestor hrvaškega srednješolskega učiteljstva je ob upokojitvi 1915 prejel viteški križ Franca Jožefa za zasluge na področju šolstva.

Viri

  • Experimental-Untersuchungen über die Diffusion von Gasgemengen, Anzieger der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe (Wien), 7, 1870, št. 25, 204–205.
  • Experimental-Untersuchungen über die Diffusion von Gasgemengen, Sitzungsberichte der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe, Bd. LXII, Abtheilung 2, Wien, 1870, 687–698.
  • Počela teorije o razvoju topline, Programm des k. k. Staats-Ober-Gymnasiums zu Vinkovci, Vinkovci, 1873, 3–22.
  • Osnutak i razvitak physicalnoga cabineta na kr. gymnasiji zagrebačkoj od godine 1850/51 do godine 1884, Izvješće Kralj. velike gymnasije u Zagrebu koncem školske godine 1884/1885, Zagreb, 1885, 3–16.
  • Jan Dřizhal - Ivan Pexider: Geometrija za male gimnazije, II. dio, 3., s obzirom na metrične mjere i utege, izpravlj. izd., Zagreb, 1887 (priredil Ivan Benigar).

Viri in literatura

  • SBL.
  • PSBL.
  • Hrvatski biografski leksikon.
  • Program kraljevske gimnazije u Zagrebu koncem školske godine 1864–1867, Zagreb, 1885.
  • Odlikovanje profesora Ivana Benigara, Jutranji list (Zagreb), 23. 2. 1915.
  • Radeče pri Zidanem mostu, Slovenec, 30. 12. 1920.
  • Stanko Hondl: Ivan Benigar, Nastavni vjesnik (Zagreb), 29, 1921, št. 5/6, 281–283.
  • Emilijan Lilek: Slovenski v tujini službujoči šolniki, Celje, 1933.
  • Janez Trdina: Zbrano delo, 3. zvezek, Ljubljana, 1951, 575, 576; 12. zvezek, Ljubljana, 1959, 532.
  • Građa za hrvatsku retrospektivnu bibliografiju knjiga 1835–1940, knjiga 4, Di–Fo, Zagreb, 1984, 82.
  • Zmago Šmitek: Amerikanistična raziskovanja Ivana Benigarja – zasnove in teoretska izhodišča, Traditiones, 16, 1987, 73–82.
  • Janez Benigar : izbrano gradivo, Ljubljana, 1988 (pripravila Irene Mislej).
  • Mario Sgarbossa: Zagrepčanin o. Aleksa Benigar, franjevac, misionar u Kini, Zagreb, 2002 (prevedel Bonaventura Duda).
  • Janez Ivan Benigar, odličen profesor matematike in fizike, Djordje Krstić: Mileva & Albert Einstein : ljubezen in skupno znanstveno delo, Radovljica, 2002, 184–194.
Šuštar, Branko: Benigar, Ivan (1845–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138025/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. april 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Benigar Ivan, šolnik, r. 29. jan. 1845 v Trnovem pri Il. Bistrici, u. 20. dec. 1920 v Radečah. Gimn. je študiral na Reki, v Karlovcu in Zagrebu, mat. in fiz. pa na Dunaju, kjer je že l. 1870 izdal Über Diffusion von Gasgemengen v Sitzungsber. Wien. Akad. Math. natw. Cl. Bd. 62. 1872 je prišel na gimn. v Vinkovce, 1876 pa v Zagreb, kjer je služil do svoje upokojitve 1914. V izvestjih gornjogradske gimn. je 1885 priobčil zgodovino njenega fizikaličnega kabineta v dobi 1850–84. Kot šolnik je bil splošno priljubljen, med dijaštvom znan samo kot »Janez«. — Prim.: Hondl, NV 29, 281. Gl.

Glonar, Joža: Benigar, Ivan (1845–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138025/#slovenski-biografski-leksikon (23. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Benigar Ivan, šolnik, r. 29. jan. 1845 v Trnovem pri Ilir. Bistrici, u. 20. dec. 1920 v Radečah. Oče Jurij, mati Neža Majdič. Gimn. je študiral na Reki, v Karlovcu in Zgbu, matematiko in fiziko pa na Dunaju, kjer je že 1870 izdal delo Über Diffusion von Gasgemengen v Sitzungsber. Wien. Akad. Math. natw. 01. Bd. 62. Leta 1872 je prišel na gimn. v Vinkovce, 1876 pa v Zgb, kjer je služil do upokojitve (1914). V izvestjih gornjegrajske gimn. je 1885 priobčil zgod. njenega fizikalnega kabineta v dobi 1850–84. Kot šolnik je bil splošno priljubljen, med dijaštvom in znan samo kot »Janez«.

Prim.: krstne matice; SBL I, 31; Lilek, Slov. v tujini službujoči šolniki, 1935, 21, 34, 62; Znameniti i zaslužni Hrvati ter pomena vredna lica, 1925, 26.

Špac.

Špacapan, Bernard: Benigar, Ivan (1845–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi138025/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. april 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine