Novi Slovenski biografski leksikon

Po končanem bogoslovju v Ljubljani je bil 1805 posvečen v duhovnika. Deloval je v Semiču, na Krki, v Kranju, Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je med francosko okupacijo 1812 pričel z gradnjo nove župnijske cerkve, in na Vrhniki. Škof Avguštin Gruber ga je 1823 imenoval za kanonika in mestnega župnika v Ljubljani. Po končani obnovi kolegiatnega kapitlja v Novem mestu ga je cesar Franc I. na predlog ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa 1831 imenoval za novomeškega prošta. Imenovan je bil tudi za dekanijskega šolskega inšpektorja, konzistorialnega svetnika in škofovega komisarja za vprašanja verskega pouka v šolah.

Bil je ustvarjalen katehetski in liturgični pisec. Med njegova dela sodijo: Keršanski katoliški nauk od narpotrebniših resnic sv. vere (1827, 1831, 1839); Keršanski katolški nauk za odrašeno mladost (1828, 1835); Sveti Véliki Teden, ali molitve in ceremonije, ki se … véliki teden opravljajo (1829); Razlaganje keršanskiga katoljškiga Nauka, trije deli (1850–51). Rokopis tega dela je po njegovi smrti jezikovno pregledal in za natis pripravil Jurij Volc.

Albreht je bil aktiven na področju jezikoslovja. V abecedni vojni se je odločno postavil nasproti metelčici. Znan je bil tudi kot zbiralec še ohranjenih izvodov Dalmatinove Biblije, po prvi izdaji SBL zato, »da jih iztrga iz rok naroda«. Vsaj en izvod je poklonil licejski knjižnici v Ljubljani. Prav tako si je prizadeval za ubožno ustanovo v Novem mestu in se za njeno delovanje trudil pridobiti zadosten vir finančnih sredstev. 1845 je cerkvi sv. Nikolaja namenil denar za ustanovno mašo za pokoj svoje duše.

Viri in literatura

  • SBL.
  • France M. Dolinar: Prošti novomeškega kapitlja 1493−1993, Novo mesto, 1993, 125, 126.
  • France Baraga: Kapiteljski arhiv Novo mesto : regesti listin in popis gradiva, Ljubljana, 1995.
Bobič, Pavlina: Albrecht, Andrej (1782–1848). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi126863/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Slovenski biografski leksikon

Albrecht Andrej, katehetičen pisatelj, r. 18. nov. 1782 v Idriji, u. 20. nov. 1848 v Novem mestu. Po študijah v Ljubljani je bil 1805 ordiniran, služboval v Semiču, na Krki, v Kranju, Dolenji vasi pri Ribnici, Vrhniki, postal 1823 kanonik in mestni župnik v Ljubljani, 1831 prošt v Novem mestu. V Dol. Vasi je 1812, ob času najhujše francoske vojske, začel na hribu blizu župnišča zidati novo farno cerkev. V abecedni vojski se je boril proti metelčici z akti (IMK 1905, 13) in s prakso. Kupoval je Dalmatinove Biblije, »da jih iztrga iz rok naroda«, ohranil en primerek za svojo biblioteko, druge pa uničil (ZMS 1903, 92 k–2). Dela: Keršanski katolški nauk od narpotrebniših resnic sv. Vere (1827, 1830², 1839³); Keršanski katolški nauk za odrašeno mladost (1828, 1835²); Sveti Véliki Teden, ali molitve in ceremonije, ki se … véliki teden opravljajo (1829); Razlaganje keršanskiga katoljškiga Nauka, 3 deli (1850/51). Rokopis je po A. smrti pregledal Jurij Volc. — Prim.: Shem. in Šafařík, 42; Marn, XXIII, 49; Glaser II, 171, 243. Lsr.

Lesar, Josip: Albrecht, Andrej (1782–1848). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi126863/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Albrecht Andrej, nabožni pisatelj, r. 18. nov. 1782 v Idriji, u. 20. nov. 1848 v Novem mestu. Študiral in ord. v Lj. 1805. Služboval v Semiču, na Krki, v Kranju, Dolenji vasi pri Ribnici, na Vrhniki, postal 1823 kanonik in mestni župnik v Lj., 1831 prošt v Novem mestu. V Dolenji vasi je v času najhujše francoske vojske začel na hribu zidati novo farno cerkev blizu župnišča. V abecedni vojski se je postavil proti metelčici tako z akti (IMK 1905, 13) kakor s prakso. V goreči vnemi »da jih iztrga iz rok naroda«, je kupoval Dalmatinove Biblije in jih uničeval (ZSM 1903, 92–3), sam si pa ohranil en izvod. Napisal je: Keršanski katolški nauk od narpotrebniših resnic sv. vere, 1827, 1831² (v SBL napačno: 1830), 1839³; Keršanski katolški nauk za odrašeno mladost, 1828, 1835²; Sveti Veliki teden, ali molitve in ceremonije, ki se … véliki teden opravljajo, 1829; Razlaganje keršanskiga katoljškiga Nauka, 3 d., 1850–51. Rokopis je po A. smrti pregledal Jurij Volc. Spočetka slovenščine bolj slabo veščemu Francu Veritiju (1771–1849) je A. popravljal jezik in slog.

Prim.: Shem. in Šafarík, 42; Marn XXIII, 42; Glaser II, 171, 243–4; SBL I, 5 (Lesar); ZSS II, 1959, 56.

Brj.

Brecelj, Marijan: Albrecht, Andrej (1782–1848). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi126863/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine