Ciglič, Zvona (1948–)
Vir: © osebni arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

CIGLIČ, Zvona, etnologinja, muzealka (r. 6. 12. 1948, Ajdovščina). Oče Hinko Vladimir Ciglič, gradbeni inženir, mati Marija Ciglič, r. Kralj, mentorica ročnih spretnosti. Mož Andraž Šalamun, slikar (poročena 1970–79), brata Henrik Ciglič, prevajalec in Marjan Ciglič, filmski in televizijski režiser, svaka Marko Pogačnik, kipar, in Tomaž Šalamun, pesnik, svakinji Katarina Šalamun Biedrzycka, slavistka, prevajalka in Metka Krašovec, slikarka.

Osnovno šolo je obiskovala v Ajdovščini in nato v Kranju, kjer je na gimnaziji tudi maturirala 1967. Po študiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1977) se je najprej zaposlila na osnovni šoli Aleša Beblerja v Hrvatinih (1976–77), od 1977 do upokojitve 2011 je bila kustosinja etnologinja v Pokrajinskem muzeju Koper (PMK). Strokovni izpit za kustosinjo je opravila 1996, 2000 je pridobila naziv višja kustosinja, 2006 pa naziv muzejska svetovalka.

1983 je zasnovala in uredila stalno etnološko zbirko v obnovljeni beneško-gotski stavbi na Gramscijevem trgu v Kopru, kjer sta predstavljeni materialna in duhovna kultura prebivalcev slovenske Istre, Brkinov, Čičarije in Gornjega Krasa (kamnita pokrajina, stavbarstvo, rekonstrukcija ognjišča, sredozemske kuhinje in kovaško-kolarska delavnica, pot od vlaken do oblačil).

Ob sistematičnem zbiranju, hranjenju, raziskovanju in predstavitvah materialne dediščine je veliko pozornost namenjala nematerialni kulturni dediščini in delu na terenu med prebivalci slovenske in italijanske narodnosti v mestih in na podeželju. Vodila je etnološko raziskavo za načrt prenove starega mestnega jedra Izole. Na začetku devetdesetih let 20. stoletja je opravila večletno raziskavo kamnitega sveta v slovenski Istri, na spodnjem Krasu, v Brkinih in Čičariji ter ga 1993 predstavila na razstavi Kamnitni svet, v katalogu in avdiovizualni podobi. Poleg še dveh avtorskih razstav je bila soavtorica več razstav v PMK in zunaj njega. Strokovno je vodila postavitev zbirke v obnovljenem Jakopinovem skednju v Škocjanu (1999) in ureditev spominske sobe Dragotina Ketteja na Premu (2000). 2000 je prenovila stalno etnološko zbirko o slovenski Istri, Brkinih, Čičariji in Krasu. Široko znanje in poznavanje območja je kot mentorica posredovala dijakom in študentom v slovenskem in zamejskem prostoru, v muzeju pa je bila pobudnica in organizatorka strokovnih srečanj in predavanj.

Dela

Etnologija v načrtu prenove (revitalizacije) Izole, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 19, 1979, št. 1, 11–21 (soavtorica Zora Žagar).
Prikaz načina življenja v treh razdobjih neke vasi, Slovensko morje in zaledje, 2–3, 1979, 129–151.
Ljudsko izročilo v vasi Marezige v 19. stoletju, Marezige - simbol upora, Koper, 1981, 87–106.
Etnološka podoba Kraškega roba – kamen in človek, Kraški rob in Bržanija : zbornik v počastitev 500-letnice fresk v Hrastovljah, Koper, 1990, 107–120.
Naselje, stavbarstvo in oblikovanje kamna, Meje in konfini : Rakitovec, vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj, Koper, 2005, 137–168.
Izola – fragmenti : 1979–1985 [Video DVD, 23 min.], Ljubljana, 2006 (soavtorja Naško Križnar, Zora Žagar).

Samostojne razstave

Kamniti svet = Il mondo della pietra, Koper, 1993 (Pokrajinski muzej Koper, dopolnitev 2001; gostovanja : Slovenski etnografski muzej, Ljubljana; Posavski muzej, Brežice; Kulturni dom Srečka Kosovela, Sežana).
Odprite vrata, Koper, 2007 (Pokrajinski muzej, Koper).
Stkana preteklost = Il passato tessuto, Koper, 2009 (Pokrajinski muzej Koper).

Soavtorske razstave

Tonina hiša, Sv. Peter, 1983 (Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran).
Muzej solinarstva Sečovlje, Sečovlje, 1991 (Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran).
Bogastvo zrnja, Park Škocjanske jame, 1999 (Jakopinov skedenj).
Hiša od Bardinca, Lopar, 2001.
Kal, puč, lokva, vaška, Rakitovec, 2004 (Informacijski center [prej osnovna šola]).
Godci god'jo prav na glas : ljudska glasbila in ljudsko glasbeno izročilo v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem, Koper, 2005 (Pokrajinski muzej).
Hiša od Kapeluce, Nova vas, 2005.
Kettejeva hiša, Prem, 2006.

Dela

Etnologija v načrtu prenove (revitalizacije) Izole, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 19, 1979, št. 1, 11–21 (soavtorica Zora Žagar).
Prikaz načina življenja v treh razdobjih neke vasi, Slovensko morje in zaledje, 2–3, 1979, 129–151.
Ljudsko izročilo v vasi Marezige v 19. stoletju, Marezige - simbol upora, Koper, 1981, 87–106.
Pokrajinski muzej Koper = Museo regionale di Capodistria : 1911–1983, Ljubljana, 1983 (soavtor Salvator Žitko).
Pokrajinski muzej Koper : ob 70-letnici delovanja, Argo, 22, 1983, 3–33 (soavtor Salvator Žitko).
Etnološka Zbirka Pokrajinskega muzeja Koper, Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije – 3, Ljubljana, 1987, 181–191.
Etnološka podoba Kraškega roba – kamen in človek, Kraški rob in Bržanija : zbornik v počastitev 500-letnice fresk v Hrastovljah, Koper, 1990, 107–120.
Kamniti svet = Il mondo della pietra, Koper, 1993.
J'kopinov Škedenj v Škocjanu, [b. n. k.], 1999 (soavtor Črt Pečar).
Etnološka zbirka – Pokrajinski muzej Koper = Ethnological Collection – The Regional Museum Koper = Collezione etnologica – Museo regionale Capodistria, Koper, 2001.
Etnološke razstave in zbirke Pokrajinskega muzeja v Kopru : ob odprtju stalne etnološke zbirke, Argo, 44, 2001, št. 1, 62–70.
Naselje, stavbarstvo in oblikovanje kamna, Meje in konfini : Rakitovec, vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj, Koper, 2005, 137–168.
Izola – fragmenti : 1979–1985 [Video DVD, 23 min.], Ljubljana, 2006 (soavtorja Naško Križnar, Zora Žagar).
Stkana preteklost = Il passato tessuto, Koper, 2009.

Samostojne razstave

Kamniti svet = Il mondo della pietra, Koper, 1993 (Pokrajinski muzej Koper, dopolnitev 2001; gostovanja : Slovenski etnografski muzej, Ljubljana; Posavski muzej, Brežice; Kulturni dom Srečka Kosovela, Sežana).
Odprite vrata, Koper, 2007 (Pokrajinski muzej, Koper).
Stkana preteklost = Il passato tessuto, Koper, 2009 (Pokrajinski muzej Koper).

Soavtorske razstave

Tonina hiša, Sv. Peter, 1983 (Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran).
Muzej solinarstva Sečovlje, Sečovlje, 1991 (Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran).
Bogastvo zrnja, Park Škocjanske jame, 1999 (Jakopinov skedenj).
Hiša od Bardinca, Lopar, 2001.
Kal, puč, lokva, vaška, Rakitovec, 2004 (Informacijski center [prej osnovna šola]).
Godci god'jo prav na glas : ljudska glasbila in ljudsko glasbeno izročilo v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem, Koper, 2005 (Pokrajinski muzej).
Hiša od Kapeluce, Nova vas, 2005.
Kettejeva hiša, Prem, 2006.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv PMK, osebna mapa.
Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, 2004.
»Tam pa, kjer je kamen neobdelan, živi v obliki pejsaža« : pogovor z Zvono Ciglič, Časopis za kritiko znanosti, 21, 1993, št. 158/159, 125–130 (intervju zapisal Jože Rehberger).
Pokrajinski muzej Koper : zbornik ob 90. jubileju, Koper, 2002, 121–138.
»Bolj ko so bile krute zime, bolj kruti so bili kulti« : z Zvono Ciglič, Primorske novice, 9. 12. 2003 (intervju zapisala Nataša Hlaj).
Novak Pucer, Tina: Ciglič, Zvona (1948–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022950/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine