Ceglar, Stanko (1915–1994)
Karel, Stanko in Ludvik Ceglar
Vir: © Arhiv Salezijanske družbe Ljubljana - Rakovnik

Novi Slovenski biografski leksikon

CEGLAR, Stanko (rojstno ime Stanislav Ceglar; Stanislaus Ceglar, Stanley Ceglar), duhovnik, klasični filolog, medievist (r. 28. 11. 1915, Križevska vas, Metlika; u. 20. 1. 1994, Hamilton, Kanada). Oče Anton Ceglar, železničar, mati Marija Ceglar, r. Groznik. Brata Karel Ceglar, duhovnik, baragoslovec, izseljenski organizator in publicist, in Ludvik Ceglar, duhovnik, izseljenski organizator, pisatelj.

Rodil se je v železničarski družini v Križevski vasi pri Metliki, kjer je njegov oče delal kot železničar. Po očetovi smrti se je družina vrnila v Stično. Tam je obiskoval prve tri razrede ljudske šole, dva v zavodu na Rakovniku (do 1926), nižjo gimnazijo pri salezijancih v Veržeju (1926–31), 1933 je vstopil v salezijansko redovno skupnost, na Radni pri Sevnici zaključil višje razrede gimnazije (1936) in nato tri leta delal kot vzgojitelj (matura 1940 na klasični gimnaziji v Mariboru). Študij teologije je 1939 začel na visoki teološki šoli na Rakovniku in ga zaradi začetka vojne nadaljeval v Italiji (Monteortone, Chieri, Bagnolo). V duhovnika je bil ordiniran aprila 1943 v Pinerolu (Piemont). Vrnil se je v Slovenijo in se ob koncu vojne z begunci umaknil na Koroško. Po krajšem bivanju v begunskih taboriščih se je preselil v Italijo, v Firencah študiral klasične jezike (1945–47) in bil v tamkajšnjem salezijanskem zavodu vzgojitelj. Konec 1947 je na povabilo ameriških salezijancev odšel v ZDA. Najprej je bil kaplan v kraju Laredo (Teksas), krajši čas na Kubi (Guanabacoa), nato od 1948 vzgojitelj in učitelj latinščine v salezijanskih zavodih v Dominikanski republiki (Ciudad Trujillo, Jarabacoa), od 1953 v vzgojnem zavodu Hope Haven in Marrero pri New Orleansu (Louisiana; do 1959). Do 1967 je bil nato učitelj klasičnih jezikov v kraju Ipswich pri Bostonu, Massachusetts. Do 1971 je študiral na katoliški univerzi v Washingtonu in ob koncu zagovarjal disertacijo s področja srednjeveške filozofije (po učenju opata Williama iz Saint Thierryja). Srednjeveški cistercijanski opati so postali osrednji predmet njegovega zanimanja. Dopisoval si je z mnogimi strokovnjaki s tega področja in občasno objavljal. Spremljal je objave teoloških razprav, vendar so njegovi odmevi ostali v rokopisih.

Na spodbudo starejšega brata Karla je 1971 odšel v Kanado in se vključil v delo slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu (Ontario). Bil je administrator župnije in učitelj v slovenski župnijski šoli. Po 1977 je bil duhovnik v skupnosti sester sv. Jožefa (Saint Joseph Motherhouse v Hamiltonu). Pripravljal je zapise za slovenske in angleške publikacije v Kanadi, vendar se je le redko podpisal.

Z bratom Karlom je poleg upravljanja župnije sodeloval pri slovenski šoli in različnih združenjih v župniji (gradnja slovenske Villa Slovenia, zbiranje gradiva o škofu Baragi ipd.).

Dela

William of Saint Thierry : The chronology of his life with a study of his treatise On the nature of love, his authorship of the Brevis commentatio, the In lacu, and the Reply to Cardinal Matthew, Washington, 1971 (disertacija).
William of Saint-Thierry and his leading role at the first chapters of the Benedictine abbots (Reims 1131, Soissons 1132), William, Abbot of St. Thierry: an International colloquium at the Abby of Saint Thierry, Kalamazoo, Michigan, 1976, 34–112.

Viri in literatura

Arhiv salezijanske družbe Ljubljana - Rakovnik.
Richard Authier: Father Stanley Ceglar, Toronto, 1994 (nekrolog).
Profesor klasike, Salezijanski vestnik, 1993, št. 5, 8.
Stanko Ceglar, Družina, 6. 2. 1994.
Bogdan Kolar: Njih spomin ostaja, Ljubljana, 2002, 53–54.
Kolar, Bogdan: Ceglar, Stanko (1915–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022050/#novi-slovenski-biografski-leksikon (7. oktober 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine