Novi Slovenski biografski leksikon

BLEIWEIS, Saša, gozdar (r. 23. 12. 1913, Ljubljana; u. 15. 1. 1991, Ljubljana). Oče Janko Bleiweis, visoki mestni uradnik, mati Julija Bleiweis, r. Vončina. Praded Janez Bleiweis, zdravnik, živinozdravnik, politik, časnikar, urednik, publicist, ded Karel Bleiweis, zdravnik, politik, kulturnik, stric Demeter Bleiweis, gradbenik, hidrotehnik, brat Janko Bleiweis, gradbenik, hidrotehnik.

Osnovno šolo in realko je obiskoval v Ljubljani in 1934 končal državno realno gimnazijo. Včlanil se je k skavtom, pri katerih je opravljal odgovorne naloge, bil je tudi odbornik Podružnice Ferijalne zveze. 1935 se je vpisal na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zemunu (Srbija), kjer je diplomiral 1949. 1946 je kot absolvent gozdarstva in začasni upravitelj državnega veleposestva Bistra predsedoval Komisiji za upravo narodne imovine pri predsedstvu narodne vlade Slovenije. Bleiweis je v nemirnih povojnih časih stalnih reorganizacij in dekretov 1949–60 zamenjal deset službenih mest. Delal je na gozdnih upravah po Sloveniji, na ministrstvu za gozdarstvo in kot upravitelj na fakultetnem posestvu Silva v Kamniški Bistrici. Februarja 1961 se je stalno zaposlil na gozdarskem oddelku Agronomsko-gozdarsko-veterinarske fakultete (danes Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani), kjer se je ukvarjal z varstvom gozdov in gozdno entomologijo, uredil strokovno knjižnico ter skrbel za popis, inventariziranje, urejanje in dopolnjevanje entomološke zbirke. Od 1962 je predaval predmete Varstvo gozdov, Gozdna entomologija ter Uporabna zoologija in zooekologija. 1962 je bil na štirimesečnem izpopolnjevanju na zavodu za entomologijo visoke šole za kulturo tal na Dunaju. Od 1963 do upokojitve 1983 je bil vodja katedre za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali; istočasno je vodil tudi raziskovalni oddelek za to področje na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani.

Ukvarjal se je predvsem z varstvom gozdov in gozdno entomologijo ter razvijal gozdu prijazno varstvo gozdov, ki ga je s seminarji uvajal v gozdarsko prakso. Od 1962 je bil republiški preglednik zdravstvenega stanja gozdnih drevesnic in sadilnega materiala.

S poljudnimi objavami v dnevnem časopisju, na radiu ter v publikacijah Kmečki glas in Lovec je javnost seznanjal z informacijami o pomenu varstva gozdov in vzdrževanja ravnovesja v njih.

Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije mu je podelila naziv častnega člana, Biotehniška fakulteta pa mu je ob svoji tridesetletnici (1979) podelila priznanje za delo.

Dela

Pojav pinijevega sprevodnega prelca v Slov. Primorju in borba proti njemu, Zaštita bilja (Beograd), 2, 1951, št. 6/7, 133–140.
Pojav smrekove grizlice v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 9, 1951, 106.
Nov gozdni škodljivec se bliža Sloveniji, Gozdarski vestnik, 10, 1951, 154–158.
Vzdrževanje gozdnih poti, Gozdarski vestnik, 17, 1959, 176–180.
Macesnov trips, Gozdarski vestnik, 18, 1960, 1–6.
Dobre in slabe strani kemičnega zatiranja škodljivcev, Gozdarski vestnik, 24, 1966, 236–237.
Prilog poznavanju biologije i suzbijanja bukvinog skakavca (Podisma alpina), Zaštita bilja (Beograd), 17, 1966, št. 91/92, 241–252.
Kačji pastirji – koristne žuželke, Gozdarski vestnik, 25, 1967, 148–153.
Rjavi hrastov zavijač (Cacoecia xylosteana L.) v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 26, 1968, 153–156.
Molj jelovih iglic (Argyresthia fundella F. R.) nevaren škodljivec jelovja, Gozdarski vestnik, 27, 1969, 134–139.
Gozdarska entomologija : 1 : splošni del, Ljubljana, 1970 (učbenik).
Črnoglavi jelov brstni zavijač (Choristoneura murinana H. B. sin. Cacoecia murinana H. B.) zopet v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 29, 1971, 289–292.
S pomočjo ptic do temeljitejše zaščite gozdov, Gozdarski vestnik, 37, 1979, 25–35.
Kaj je znanega v zvezi mane ali medene rose, Gozdarski vestnik, 39, 1981, 392–396.
Predstavljamo sivega macesnovega zavijača, doslej pri nas še nepoznanega macesnovega škodljivca, Gozdarski vestnik, 40, 1982, 217–223.
Pajkovci in njih vloga pri vzdrževanju gozdne harmonije, Gozdarski vestnik, 40, 1982, 328–333.
Biološka stabilnost gozda v Sloveniji, Ljubljana, 1982 (soavtorja Janez Titovšek, Vlado Puhek, raziskovalno poročilo).
Ujme, njihova pogostost in škoda v slovenskih gozdovih, Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost = Natural disasters in Slovenia as a threat, Ljubljana, 1983, 101–106.
Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih, Gozdarski vestnik, 41, 1983, 233–249.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani, osebna mapa.
ES.
ULBB.
Izvestja I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Ljubljana, 1930/31; 1931/32; 1932/33.
Letno poročilo III. Državne realne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1933/34.
Letno poročilo III. Državne realne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1934/35.
Dušan Mlinšek: V spomin našemu preminulemu sopotniku in prijatelju Saši Bleiweisu, Gozdarski vestnik, 49, 1991, št. 3, 167–168.
50 let univerzitetnega študija gozdarstva, Ljubljana, 2000.
Perko, Franc: Bleiweis, Saša (1913–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020770/#novi-slovenski-biografski-leksikon (8. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine