Novi Slovenski biografski leksikon

BOROVNIK, Silvija, literarna zgodovinarka, prevajalka (r. 6. 3. 1960, Dravograd). Oče Štefan Borovnik, pravnik, mati Zofija, r. Koler, uslužbenka.

Obiskovala je gimnazijo Ravne na Koroškem (1974–78). Po maturi je študirala slovenski in nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1983 diplomirala. Vmes se je študijsko izpopolnjevala v Bochumu in Heidelbergu, 1984–92 pa še na prevajalskem inštitutu v Gradcu. Magistrirala je 1987 z delom Groteska v sodobni slovenski prozi na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša in doktorirala 1995 z disertacijo Ženski lik in ustvarjalka v slovenski pripovedni prozi osemdesetih let na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po diplomi je bila 1983 zaposlena kot učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu, nato kot lektorica za slovenski jezik na univerzi v Krakovu (Poljska, 1983–84) in Gradcu (Avstrija, 1984–92). Univerzitetno kariero je nadaljevala kot asistentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od 2006 na Oddelku za slovanske književnosti na novoustanovljeni Filozofski fakulteti v Mariboru, kjer je bila tudi izvoljena za redno profesorico.

Kot gostujoča profesorica je več semestrov predavala o sodobni slovenski književnosti (zlasti o slovenskem pripovedništvu in dramatiki ter literaturi sodobnih slovenskih avtoric) na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju; predavala je še na drugih univerzah v srednji Evropi, na Inštitutu za prevajalce in tolmače na univerzi v Gradcu pa vodila vaje iz prevajanja. Sodelovala je na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih ter jih nekaj soorganizirala. 2003–16 je bila urednica za literarno zgodovino pri reviji Jezik in slovstvo.

Objavila je zbirko kratkih proznih pripovedi Strašljivke, v katerih se veristično vsakdanja zasnova zgodbe prepleta z ironičnimi, grotesknimi in fantastičnimi prvinami postmodernizma. Iz nemščine je skupaj s Klausom Detlefom Olofom prevedla deli Petra Handkeja Ponovitev (1988) in Poskus o utrujenosti (1990); prevedla je še Parfum Patricka Süskinda (1987), izbor sodobne avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje (1991) idr. Težišče njenega literarnozgodovinskega dela, ki obsega številne razprave, študije in poglavja knjig ter monografije, je sodobna slovenska književnost, predvsem pripovedništvo in dramatika druge polovice 20. stoletja, ter literatura slovenskih avtoric, ukvarja pa se tudi s slovensko književnostjo v Avstriji.

2016 se je javno angažirala proti uvedbi angleškega učnega jezika na slovenske univerze.

Za diplomsko nalogo je 1984 prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Dela

Strašljivke, Celovec - Salzburg, 1990 (kratka proza).
Slovenija, moja Afrika : eseji in zapisi, Ravne na Koroškem, 1993.
Pišejo ženske drugače? : [o Slovenkah kot pisateljicah in literarnih likih], Ljubljana, 1996 (literarnozgodovinska študija).
Študije in drobiž, Ravne na Koroškem, 1998 (literarnozgodovinski spisi in zapisi).
Verdächtiger Umgang mit dem Chaos als postmoderner historischer Roman, Lipuš lesen : Texte und Materialien, Klagenfurt, 2000, 151–171.
Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja, Ljubljana, 2005.
Književne študije : o vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji, Maribor, 2012.
Kliči me po imenu, Ljubljana, 2013.
Zamejska književnost? Manjšinska književnost?, Jezik in slovstvo, 58, 2013, št. 4, 3–4.
Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja, Jezik in slovstvo, 59, 2014, št. 2/3, 97–109, 235.
Slovenske pisateljice v literarnem in družbeno-zgodovinskem kontekstu, Tradycja i wyzwania : metodologia badań slawistycznych XX i XXI wieku, Kraków, 2015, 331–338.
Slovenski narod in država v izbranih esejih Draga Jančarja, Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana, 2015, 51–58.
Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti, Maribor, 2017.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Slovenska bibliografija.
Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
Bil je že čas, da smo se nehale vzorovati pri Sneguljčici, Delo, 3. 6. 1993 (intervju zapisal Andrej Makuc).
To ni boj na barikadah, Večer, 18. 12. 1993 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek).
Matevž Kos: Med puščavo in goščavo, Delo, 22. 7. 1993 (ocena knjige Slovenija, moja Afrika).
Katja Mihurko Poniž: Silvija Borovnik piše drugače, 2000 : revija za krščanstvo in kulturo, 1997, št. 96/97, 253–255 (ocena knjige Ali pišejo ženske drugače?).
Milan Vogel: Književne študije, Delo, 8. 5. 2012 (ocena knjige Književne študije).
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Zaposleni, Silvija Borovnik: (avgust 2017).
Koron, Alenka: Borovnik, Silvija (1960–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019880/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine