Novi Slovenski biografski leksikon

BREZIGAR, Barbara (rojstno ime Barbara Gregorin), pravnica, vrhovna državna tožilka, političarka (r. 1. 12. 1953, Ljubljana). Oče Dinko Gregorin, pravnik, mati Milena Mihaela Gregorin, r. Štih. Stric Bojan Štih, gledališčnik, urednik, esejist, kritik.

Gimnazijo Bežigrad v Ljubljani je obiskovala 1968–72, 1972–77 je študirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in 1979 opravila pravosodni izpit; 1977–80 je opravila sodno pripravništvo na ljubljanskem Višjem sodišču, 1980 pa se je zaposlila kot okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je 1993 prevzela vodenje oddelka za splošne in gospodarske zadeve ter bila 1994 imenovana za namestnico vodje tožilstva Tomaža Miklavčiča. Po njegovem predčasnem odhodu 1995 je tožilstvo vodila kot začasna vodja oz. vršilka dolžnosti vodje. 1996 je postala prva vodja Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na Vrhovnem državnem tožilstvu RS in to funkcijo opravljala do 1998, ko je prevzela mesto vrhovne državne tožilke na isti instituciji. Od junija do konca novembra 2000 je bila ministrica za pravosodje v Vladi RS, zatem se je vrnila na mesto vrhovne državne tožilke (do 2004). 2004–05 je kot prva nacionalna predstavnica Slovenije delala v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje Eurojust. 2005 je bila imenovana za generalno državno tožilko RS in na tem mestu ostala do 2011. 2011–12 je bila zaposlena kot vrhovna državna tožilka svetnica na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. 2012–13 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve, nato se je vrnila na mesto vrhovne državne tožilke svetnice na Vrhovno državno tožilstvo RS, kjer deluje kot članica Kazenskega oddelka.

V času njenega vodenja oddelka za splošne in gospodarske zadeve na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je med primeri odmevala zlasti obtožnica proti Sandiju Grubeliču (1995). 1995 je neuspešno kandidirala za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, nato pa prevzela vodenje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Skupina se je ukvarjala z zahtevnejšimi primeri s področja organiziranega in mednarodnega kriminala, obravnavala pa je tudi nekatere politične primere.

1997 je postala članica odbora izvedencev Sveta Evrope za področje pranja denarja. 1999 je neuspešno kandidirala za generalno državno tožilko. Junija 1999 je odstopila z mesta vodje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, kmalu zatem je bila razpuščena tudi skupina. Kot pravosodna ministrica je 2000 napisala zakon o sodelovanju z mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Septembra 2000 je kandidirala na državnozborskih volitvah na listi SDS, a se ni uvrstila v parlament. 2002 je na pobudo intelektualcev iz kroga Nove revije kandidirala za predsednico RS, pri čemer so jo podprle desnosredinske stranke, in se uvrstila v drugi krog volitev, v katerem je zmagal Janez Drnovšek. 2004 je bila soustanoviteljica Zbora za republiko, katerega članica je še danes. 2010–12 je bila članica izvršilnega odbora Mednarodnega združenja tožilcev (International association of prosecutors, IAP) s sedežem v Haagu.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Urša Matos: Barbara Brezigar – tista tožilka, ki hoče biti predsednica, Mladina, 7. 1. 2002.
Rakovec, Andreja: Brezigar, Barbara (1953–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019250/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine