Novi Slovenski biografski leksikon

V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji Ledina, kjer je 1977 matruriral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1984 diplomiral iz filozofije in sociologije, se tam zaposlil (1986−92) in 1989 magistriral iz filozofije (Ključi za branje poznih del Walterja Benjamina, objavljeno 1991). 1993−99 je bil programski direktor na Zavodu za odprto družbo – Slovenija (Open Society Institute – Slovenia). Izpopolnjeval se je na univerzah v Konstanci (1991), Freiburgu (1992) in Heidelbergu (1993). Gostujoči raziskovalec je bil na Pratt Institute: Faculty for City and Regional Planning – Center for Urban Planning and Environment v New Yorku (1997). Od 2000 deluje kot samozaposleni ustvarjalec na področju kulture – skladatelj in instrumentalist.

Harmonike se je začel učiti na osnovni glasbeni šoli Franca Šturma (1967−70). Avtorsko-kreativno jo je začel raziskovati, dekonstruirati in problematizirati na nastopih z Markom Brecljem na YU Boom Rock festivalu v Hali Tivoli (1973), z Andrejem Trobentarjem v skupini 6 km/uro (1974), s skupinami Begnagrad v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja, nato na prehodu v devetdeseta leta z mednarodno skupino Nimal group (Jean-Maurice Rossel, Jean-Vincent Huguenin, Tom Cora, Pippin Barnett), v devetdesetih letih in na začetku novega tisočletja predvsem solistično ter v duetu z dunajskim harmonikarjem Ottom Lechnerjem (od 1995) in s skupino Bratko Bibič & The Madleys/Zmešani venčki (1995−2015). 1996 je postal soustanovni član mednarodnega harmonikarskega kvinteta Accordion Tribe v zasedbi Guy Klucevsek (ZDA), Otto Lechner (Avstrija), Maria Kalianemi (Finska) in Lars Hollmer (Švedska).

Od zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja je nastopil v različnih zasedbah ter solistično v Evropi, Kanadi, ZDA in Indiji. Z izvajanjem lastnih skladb in skladb svojih soigralcev je mdr. nastopil v Chicago Symphony Orchestra Center (2002), Chicago Cultural Center (2002), Kultur und Kongress Zentrum Luzern (2006), Köln Philharmonie (2002), Knitting Factory New York (kot Bratko Bibič solo, 1998), Bruckner-Haus Linz (kot Accordion Tribe, 2002), Gene Siskel Chicago Film Center (kot Bratko Bibič & The Madleys, 2002), Wiener Konzerthaus – Mozartsaal (kot Accordion Tribe 2002, 2006, 2008), Palace of Arts Budimpešta (kot Accordion Tribe 2006), Bimhuis Amsterdam (kot Accordion Tribe, 2007), Town Hall New York (kot Bratko Bibič & The Madleys, 2008).

Sodeloval je tudi v različnih eksperimentalnih glasbenih in multimedialnih projektih, npr. z zasedbami Begnagrad (Francija, 1983), Nimal Group (Kanada, 1988, Francija, 1989), Accordion Tribe (Nemčija, 2002, Nizozemska, 2004), Bratko Bibič & The Madleys Quartet & Guy Klucevsek (New York City, ZDA, 2008).

Komponiral in izvajal je glasbo za eksperimentalne, izobraževalne, alternativne filmske produkcije (mdr. je kot soavtor filma in glasbe prispeval k filmu Francija Slaka Kras 88 (1982), z glasbo je opremil celovečerni igrani film Eva (1983), TV-film Bonboniera (1995). Njegova glasba je tudi v filmih: Gipfel der Genuesse : Das Hochplateau Luncanilor in Trnassilvanien (2008), Der geplatzte Traum – Die Sedruner und der Gottardtunnel (2010), Du wirst nicht der Gleiche sein ... (2015).

V koprodukciji s Slovensko kinoteko in Filmskih arhivom Slovenije je produciral trodelni filmski projekt »Na domačem Vrtu 1–3« (1999−2005), ki se je zaključil z izdajo DVD-ja.

2015 je zasnoval nastanek in praizvedbo nove glasbene interpretacije prvega sovjetskega avantgardnega zvočnega filma Dzige Vertova Entuziazem : Simfonija Donbasa (1931).

Sodeloval je v produkcijah prvega slovenskega ženskega gledališča Podjetje za proizvodnjo fikcije (1985−87) in prvega uličnega gledališča Ane Monro (konec osemdesetih let 20. stoletja), nadalje v predstavi Slovenec Slovenca gor postavi (2008), v interaktivni improvizaciji Neforma – ex Knap (2013), pred tem pa je bil z Johnom Zornom soavtor glasbe za prvo predstavo En Knap Razširi krila, slon nerodni (1993). Bil je avtor, izvajalec glasbe in plesalec v predstavi Potohodniki (1994) ter avtor in solo izvajalec glasbe za prispevek koreografa Charlesa Linehana k plesni predstavi Encore plesalnega dueta George Pipers's Dance (Saddler's Wells, London, 2006).

Čeprav je v mednarodnem prostoru prepoznaven kot izvajalec progresivnega rocka, rocka v opoziciji (Rock in Opposition) in jazza, je razvil izrazito individualen avtorski slog, ki zajema elemente kompleksne polimetričnosti in izrazite melodičnosti ter ga je sam v devetdesetih letih 20. stoletja poimenoval z »madleys« (mad + medley), »zmešani venčki«.

Bil je pobudnik in predsednik sveta Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (1998−2000), predsednik in član izvršnega odbora Študentskega kulturnega centra (ŠKUC) Ljubljana (1979−81) ter podpredsednik Zveze društev ŠKUC – Forum (1988−90). Različne funkcije je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja opravljal tudi pri KUD France Prešeren.

1990−93 je bil predsednik izvršnega odbora društva Mreže za Metelkovo. Bil je član iniciativne skupine za prenovo Stare mestne elektrarne Ljubljana (1992) ter predsednik ekspertne skupine za alternativno in neodvisno kulturo pri Ministrstvu za kulturo RS (1994−95).

Album Bratko Bibič & The Madleys (of Bridko Bebič) (1995/96) je bil nominiran za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music. Album Accordion Tribe (1998) je na lestvici World Music Charts Europe marca 1998 zasedel šesto mesto. CD Accordion Tribe Lunghorn Twist (2006) pa je bil 2006 na isti lestvici uvrščen na osmo mesto. Film Accordion Tribe je prejel priznanje za najboljši švicarski dokumentarec (2004), na mednarodnem festivalu v Wuerzburgu 2005 je prejel prvo nagrado občinstva.

Dela

  • Hrup z Metelkove, Ljubljana, 2003.
  • Walter Benjamin: Izbrani spisi, Ljubljana, 1998 (izbor in uredništvo; tudi soavtor uvodne študije v soavtorstvu z Levom Kreftom).
  • Gostilniške digresije, Odzven 2011 : izbor člankov iz spletne revije o glasbi, Ljubljana, 2011, 99–110.
  • Improvizacije na temo 93/13 – orientiranje prekernega glasbenika v novem svetovnem redu, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 40, 2013, št. 253, 170–196.
  • Harmonika za Butalce : ulomki iz življenja nekega glasbila, Ljubljana, 2014.

Diskografija

  • Live in Metropol, Die Wiener Ziehharmoniker, Emap.FM Records, Dunaj, 2014.
  • Kabinet čudes Brutka Bimbiča, Klopotec, Podnart, 2013.
  • Dobri duh iz zelenega gozda – Utelešenja/Ein gutter Geist aus Gruenenwald – Verkoerperungen. Live at Alpoentoene 07, (Bergtöne), (Luzern), 2009.
  • Lunghorn Twist, Accordion Tribe, Intuition/Schott, Mainz, 2006.
  • Sea of Reeds, Accordion Tribe, Intuition/Schott, Mainz, 2002.
  • Na domačem vrtu/In the Family Garden, Bratko Bibič & The Madleys, Nika records, Ljubljana, 2002.
  • Accordion Tribe, Accordion Tribe, Intuition/Schott, Mainz, 1998.
  • Bratko Bibič & The Madleys (of Bridko Bebič), Bratko Bibič & The Madleys, LabelUsines Neuchatel, (Neuchatel), 1996.
  • Voix de surface, Nimal, Rec Rec Zürich, 1990.
  • Begnagrad, Begnagrad, ZKP RTV Ljubljana (YU-Slovenia), 1982.

Multimedijski projekti

  • Železniška postaja, Iztok Saksida, Iztok Osojnik in dr., Predstavitev mlade slovenske kulture, ŠKUC, SNG Opera, Ljubljana, 1978.
  • Gremo v živalski vrt, Marko Derganc in dr., Predstavitev mlade slovenske kulture, ŠKUC, SNG Opera, Ljubljana, 1978.
  • Hidrogizma, Galerija ŠKUC, Ljubljana, 1981.
  • Eva, režija Franci Slak, Viba film, 1983 (glasba za film).
  • Kras 88, režija Franci Slak, ŠKUC, Viba film, 1983.
  • Jean Baptiste Poquelin Molière, George Dandin, režija Andrej Rozman - Roza, Gledališče Ane Monro, KUD France Prešeren, Ljubljana, 1988.
  • Andrej Morovič, Padalci, Cankarjeva založba Ljubljana, več nastopov po Sloveniji, 1992 (literarni performans).
  • Potohodniki, koreografija Suzana Koncut in Ivan Peternelj, Plesni Teater Ljubljana, več gostovanj po Sloveniji, 1993.
  • Glasba/Music, Belluard Festival, Fribourg/Freiburg, Švica, 1993 (štiridnevna glasbena improvizacija).
  • Iztok Kovač, Razširi krila (slon nerodni), koreografija Iztok Kovač, En Knap, Klapstuck Festival Leuwen, Belgija, 1993 (soavtorstvo z Johnom Zornom).
  • Züge/Vlaki, Celovec, Avstrija, kulturna organizacija celovške univerze UNIKUM, 1994 (dvodnevni glasbeni in multimedialni projekt).
  • Bonboniera, režija Jan Zakonjšek, 1995 (glasba za film).
  • Iztok Kovač, Zakonitosti kobre (Codes of Cobra), režija Sašo Podgoršek, En Knap, TV Slovenija, 1996.
  • Haikus Urbains, Cave 12, Ženeva, 1997.
  • Gledališče Ane Monro, Blue Hat, režija Gledališče Ane Monro, Gledališče Ane Monro, več gostovanj po Sloveniji, 1988 (ulična predstava).
  • Teater Gromki, Najneverjetnejši Bi-Bi-Bi-či, režija Teater Gromki – Tajna loža živih, Ministrstvo za X-periment, Gromki Festival, 5. obletnica Metelkove mesta, 1998.
  • Klangspaziergang, Mednarodni festival glasbe Alpentoene, Altdorf, Švica, 1999.
  • Met kocke, koreografija Iztok Kovač, En-Knap, Cankarjev dom, Ljubljana, 2003 (plesno-glasbena improvizacija).
  • Na domačem vrtu 1–3, glasba Bratko Bibič & The Madleys 1+2, Otto Lechner, (ko)produkcija Zavod Alcedo, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv, SCCA, Zank, Neewa film, Pro.ba Sarajevo, Demiurg, 2005 (DVD).
  • Encore, koreografija Charles Linehan, George Piper's Dance, Saddler's Well, London, Velika Britanija, 2006 (plesna predstava).
  • Gipfel der Genuesse, Das Hochplateau Luncanilor in Transsilvanien, ZDF, ARTE, 2008 (glasba za film).
  • Slovenec Slovenca gor postavi, režija Mare Bulc, SNG Drama, Zavod Maska, 2008.
  • Der geplatzte Traum – Die Sedruner und der Gottardtunnel, režija Venzin Gieri, Schweizer Fernsehen DRS, 2010 (glasba za film).
  • Neforma – EX KNAP, En Knap, Španski borci, 2013.
  • Du wirst nicht der Gleiche sein ..., režija Hubl Greiner, Michael Klinksik, 2015 (glasba za film).

Viri in literatura

Meden, Ahac: Bibič, Bratko (1957–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018380/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine