Novi Slovenski biografski leksikon

Realno gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti 1932–38 in Ljubljani 1938–40. Slavistiko je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani 1940–41 in 1945–48, vmes 1942–44 v Budimpešti. Strokovno se je izpopolnjeval 1958–59 na univerzi v Magdeburgu. Doktoriral je 1975 na filozofski fakulteti v Zagrebu z delom Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. Že pred diplomo je 1946 poučeval na Gimnaziji Moste v Ljubljani, po njej pa 1948–52 na gimnazijah v Črnomlju in 1952–55 na Ravnah na Koroškem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil na Oddelku za slavistiko 1955–59 asistent (službo je izgubil prisilno), na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani 1960–65 pedagoški vodja in na filozofski fakulteti v Zadru 1965–72 višji predavatelj. Po vrnitvi v Ljubljano je bil 1972–80 tajnik in urednik na Slovenski matici ter od 1981 do smrti ravnatelj Slovanske knjižnice.

Objavljal je prispevke z različnih področij humanistike, zlasti literarne in kulturne zgodovine, primerjalne književnosti ter madžarske literature in kulture. Študij na Madžarskem, odlično znanje madžarskega jezika, povojna bivanja v Budimpešti, kjer se je kot referent udeleževal zlasti strokovnih srečanj, namenjenih madžarski kulturi in književnosti, prevodi iz madžarščine v slovenščino ter študije o slovensko-madžarskih stikih in madžarski književnosti ga uvrščajo med najpomembnejše slovenske hungariste v prvih desetletjih po drugi svetovi vojni. Po zaposlitvi na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je raziskovalno intenzivneje posvečal temam iz slovenske literarne zgodovine 19. stoletja, predvsem realizmu in moderni (študije o literarnih nazorih Ivana Cankarja in Otona Župančiča, monografija o Josipu Jurčiču), obravnaval je teoretična vprašanja literarne vede (mdr. študiji Tipi slovenskega romana v dvajsetletju 1866–1885 in Določanje romantike v starejši slovenski literarni vedi) in delo nekaterih literarnih zgodovinarjev (Ivana Prijatelja, Matije Murka, Antona Slodnjaka), se ukvarjal z literarno in kulturno zgodovino Prekmurja ter pisal o medsebojnih vplivih slovenske s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo. Njegova monografija Turgenjev in slovenski realizem je prva pomembna slovenska študija primerjalne slavistike. Bil je tudi avtor člankov v enciklopedijah in leksikonih.

Kot urednik na Slovenski matici je pomagal oblikovati njen založniški program. Sourejal je Glasnik Slovenske matice (1978–80), uredil je več pomembnih zbornikov (Kmečki upori v slovenski umetnosti, Prijateljev zbornik, Simpozij o Ivanu Cankarju) in pri njej izdal monografijo o Josipu Jurčiču. Pri vodenju Slovanske knjižnice se je spopadal z njenimi prostorskimi in finančnimi težavami ter skrbel za selekcionirano nabavo knjig, ustrezno usmeritvi te specialne študijske knjižnice. Iz bogatega knjižničnega fonda je pripravil vrsto knjižnih razstav in jih pospremil z razstavnimi katalogi oz. zgibankami (mdr. o Dostojevskem pri Slovencih, o Augustu Šenoi in Ksaverju Šandorju Djalskem, o čeških književnih novostih, Aleksandru S. Puškinu in slovensko-slovaških literarnih stikih).

Uveljavil se je tudi v društvenem življenju. 1983–84 je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije, ki ga je 1986 imenovalo za svojega častnega člana. Prejel je nagrado Štefana Kovača za znanstveno delo (1965) in bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem (1981).

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)
  • Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja : ljudsko slovstvo in jezik slovenske Panonije v srednjem veku, Panonski zbornik, Murska Sobota, 1966, 72–103.
  • Die Beziechungen der slowenischen Protestanten zu Ungarn, Studia Slavica Hungari (Budimpešta), 25, 1979, 37–43.
  • Določanje romantike v starejši slovenski literarni vedi, Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 1981, 281–295.
  • Turgenjev in slovenski realizem, V Ljubljani, 1983.
  • Josip Jurčič, Ljubljana, 1986.
  • Štirideset let Slovanske knjižnice, Ljubljana, 1986 (soavtor in urednik).

Prevodi

  • Ferenc Molnár: Dečki Pavlove ulice, Ljubljana, 1952 (več ponatisov in izdaj).
  • Zsigmond Móricz: Šandor Roža, Ljubljana, 1954.
  • Gyula Illyés: Madžarske pravljice, Ljubljana, 1960.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Slovenska književnost, Ljubljana, 1996.
  • Leksikon pisaca Jugoslavije, Novi Sad, 1972.
  • Joža Mahnič: Štefan Barbarič, Delo, 6. 7. 1988.
  • Joža Mahnič: Življenje in delo Štefana Barbariča, Slavistična revija, 36, 1988, 311–312.
  • Franc Zadravec: Doktorju Štefanu Barbariču v spomin, Jezik in slovstvo, 34, 1988, št. 3, 70–71.
  • Danijela Sedej: Bibliografija Štefana Barbariča, Slavistična revija, 36, 1988, 317–329.
  • Nikola Ivanišin: Zapis o Štefanu Barbariču, Glasnik Slovenske matice 13, 1989, št. 1, 62–71.
Grum, Martin: Barbarič, Štefan (1920–1988). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017000/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine