Baraga, France (1942–)
Vir: Arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

BARAGA, France, prevajalec, arhivist (r. 28. 12. 1942, Rakek). Oče Lojze, zdravnik, mati Marija Ana, r. Beričič.

Po štiriletni osnovni šoli na Rakeku in prvem razredu takratne nižje gimnazije v Postojni (1954–55) je obiskoval Klasično gimnazijo v Ljubljani, na kateri je 1962 maturiral; istega leta je vstopil k jezuitom v Zagrebu. 1965–68 je na jezuitskem Filozofskem inštitutu v Zagrebu študiral filozofijo. Po enoletni praksi pri jezuitih v Mariboru (1968–69) je nadaljeval študij teologije na jezuitski Teološki fakulteti v Frankfurtu (1969–73) in tam 1974 z delom Die Freude an Gott im Alten Testament dosegel naslov licenciata, ki ga je Univerza v Ljubljani 1996 nostrificirala kot magisterij. 1991 je opravil strokovni izpit iz arhivistike.

Po posvetitvi v duhovnika (1972) je bil 1973–74 kaplan v župniji sv. Magdalene v Mariboru, nakar je zaprosil za izstop. 1975–80 je bil zaposlen kot arhivar in kasneje kot računovodja v podjetju Kemija Impex. Po nekaj krajših zaposlitvah je bil 1986–2005 samostojni kulturni delavec – arhivist in prevajalec. V obdobjih 1982–84 in 1987–99 je bil tudi prevajalec in arhivist v samostanu Stična. 1987–97 je delal kot samostojni kulturni delavec tudi v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in 1989–95 v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu. Sodeloval je z Inštitutom za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani (1995–2006) in Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU (2000–02).

Delo z arhivskim gradivom in temeljito poznavanje latinščine in nemščine sta v njem vzbudila zanimanje za zgodovinske raziskave. Uredil je Kapiteljski arhiv v Novem mestu in 1995 objavil regeste listin in popis gradiva, na podlagi gradiva Boža Otorepca je 2002 za izdajo pripravil Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku : 6/1 : listine 1246–1255 s širše uporabnim uvodom v edicijska načela in način obdelave gradiva. Istega leta je v tiskani obliki objavil izvirnik Letopisa ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis 1596–1691), nakar je kritično revidiral še slovenski prevod tega besedila, ki je izšel naslednje leto (2003). V ta sklop sodijo iz nemščine prevedena Priporočila za izdajanje zgodnjenovoveških besedil, ki jih je 2001 objavil kot prilogo v knjigi Damjana Hančiča Konstitucije klaris v Mekinjah in Škofji Loki.

Uveljavil se je tudi kot prevajalec iz nemščine in latinščine (zlasti listine oziroma njihovi regesti). Sestavil je več kazal: kazalo krajevnih imen za knjigo Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) : 1270–1405 avtorja Boža Otorepca (1995); kazali krajevnih in osebnih imen: prvo za knjigo Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih (1996), drugo za Spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : 1688–1801 (2001); imensko in pojmovno kazalo k zborniku Restavriranje Quaglievih poslikav v ljubljanski stolnici (2012). Transkribiral je priloge k Höflerjevi knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (2013).

Dela

Erazem Francisci – redaktor Valvasorjeve Slave, Valvasorjev zbornik : ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske, Ljubljana, 1989, 112–142.
Kapiteljski arhiv Novo mesto : regesti listin in popis gradiva, Ljubljana, 1995.
Arhivska zapuščina škofa Tomaža Hrena, Acta ecclesiastica Sloveniae, 19, 1997, [7]–169.
Arhiv Glavarjevega beneficija, Acta ecclesiastica Sloveniae, 20, 1998, [97]–193.
Polidor Montagnana, Preddvor v času in prostoru, Preddvor, 1999, 89–103.
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1 : Listine 1246–1255 [na podlagi gradiva Boža Otorepca], Ljubljana, 2002.
Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis, Ljubljana, 2002 (izdaja vira).
Gradivo za zgodovino Mokronoga v novem veku : iz Kapiteljskega arhiva v Novem mestu, Trg Mokronog skozi stoletja, Mirna, 2003, 215–232.
Grad Mirna v srednjeveških listinah (Grad Mirna 3), Mirna, 2005.
Grad Mirna v zapuščinskih inventarjih (Grad Mirna 4), Mirna, 2006.
Baragovi biografi in baragoslovci, Ljubljana, 2007.
Štefan Pehlar, prvi šmarski učitelj v listinah (1504), Šmarska knjiga, Šmarje - Sap, 2007, 173–182.
Župnija Miren skozi stoletja, Miren, 2009.
Urbar gospostva Mirna 1563–1570 in ostanki grajskega arhiva (Grad Mirna 5), Mirna, 2010.
Posestvo Pule in rodbina Anderlič, Ljubljana, 2011.
Dolenjske Toplice v najstarejših zgodovinskih virih, Dolenjske Toplice v odsevu časa, Dolenjske Toplice, 2015, 83–100.

Prevodi iz nemščine

Theodor Bovet, Mladi, seks, ljubezen, Celje, 1977.
Walter Kasper, Za globlje umevanje krščanskega zakona, Ljubljana, 1987.
Tatjana Goričeva, Govoriti o Bogu je nevarno : moja izkustva na Vzhodu in Zahodu, Ljubljana, 1989.
Heinrich Walter, Pelikan, Ljubljana, 1989.
Notarski prepis ustanovnih listin Friderika III. in Maksimilijana I. iz leta 1493/94 v članku Petsto let novomeškega kapitlja, Rast 4, 1993, št. 1–2, [31]–40.

Komentirani prevodi iz latinščine

Druga ustanovna listina cesarja Maksimilijana I., Rast 4, 1993, št. 5–6, [292]–296.
Listina iz leta 1154/55 s prvo omembo kraja Sv. Rupert ob Savi (v prepisu in prevodu), Zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi, Krško, 2007, [16]–21.
Vizitacijski zapisniki župnije Nemški Rovt v tolminskem arhidiakonatu Goriške nadškofije v letih 1751, 1755, 1762 in 1777, Baški zbornik, Tolmin, 2006, 63–84.
Vizitacijski zapisniki župnij tolminskega arhidiakonata 1751–1756, Tolminski zbornik, Tolmin, 1997, 119–144.

Uredništvo

Friderik Irenej Baraga: Krščanski nauk za Indijance, Ljubljana, 1997.
Friderik Irenej Baraga: Opominvanje, Trebnje, Dobrnič, 1997 (faksimile knjižice iz leta 1826 in prepesnitev Janka Modra).
Friderik Irenej Baraga: Spominska albuma, Mirna, 1999.
Friderik Irenej Baraga: Pisma in dokumenti : zbirka besedil v izvirniku ter v slovenskem in angleškem prevodu, Ljubljana, 2001.
Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove : 1596–1691, Ljubljana, 2003 (prevedla Marija Kiauta).

Viri in literatura

Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1, Ljubljana, 2002 (kratek življenjepis s sliko na hrbtni strani platnic knjige).
Dolinar, France M.: Baraga, France (1942–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016970/#novi-slovenski-biografski-leksikon (11. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine