Primorski slovenski biografski leksikon

Komac Maks, prosvetni delavec, urednik, r. 12. nov. 1907 v Bovcu, živi v Gor. Oče Anton, uradnik, mati Kristina Mrakič. Osn. š. je začel v Bovcu, nadaljeval v begunstvu na Bledu in dovršil v Tolminu, kjer je napravil tudi meščansko š. in učiteljišče. 1930 je prišel v Gorico za prefekta v slov. Alojzijevišče, ki ga je vodil prof. J. Bratuž (PSBL I, 22–23). Leto pozneje je prišel v zavod vladni komisar duhovnik Marcelino Antonini, odpustil slov. osebje, K. pa je po želji vodstva ostal, dokler ga ni komisar odpustil, ker je med božičnimi počitnicami razdelil med dijake takrat izdano knjigo Lesenjač Cefizelj (Pinocchio). Med 1933–40 je bil uradnik pri Centralni posojilnici v Gor. in vodil tudi njeno likvidacijo. Do 1943 je upravljal tudi Kmečko posojilnico v Grgarju in skrbel za cerkveni pev. zbor. Tu ga je sprejel takratni dekan Al. Filipič (PSBL I, 465–67) v planinsko društvo Juventus fervida. 1943 so ga poslali v battaglione speciale v Potenze V letih 1944–45 je pričel s kult. delovanjem v Gor. Od 1945–47 je bil član vodstva Slov. mladinskega gledališča in je nastopil v več igrah. Bil je med ustanovitelji SKPD in Zveze prosv. kat. društev, prevzel dramski odsek, režiral in igral. 1945 je prišel h GMD in uredil njeno gosp. stanje. Imenovan je bil v upravni odb. ter vodil Družbino knjigovodstvo. Poverjena mu je bila korektura vseh izdanih knjig in urejanje Koledarja. Koledar je urejal od 1961–75, skrbel za opremo in sodelavce, sam pa je od 1951–58 poročal o prosvetnem delu na Goriškem, a tudi o drugem. 1946 ga je ZVU imenovala za tajn. na novo ustanovljenega didaktičnega 'in nadzorniškega urada za slov. osn. šole, kjer je moral skrbeti tudi za prireditev na koncu leta. 1948 je postal tajn. Učit. S. Gregorčič in tu je ostal do upokojitve. Tudi na učit. je pod ravn. Jos. Nemcem skrbel za vsakoletne šol. prireditve. Od 1970–76 je bil kot zastopnik SDZ v uprav. odb. goriške splošne bolnišnice. Bil je tudi med ustanovitelji Katol. doma v Gor. K. je napisal za KolGMD naslednje članke: Prof. Mirku Fileju v spomin (1963); Ob 20-letnici Rih. Jakopiča (1964); Ravnatelj prof. Jos. Nemec (1964); Andrej Einspieler (1964); Michelangelo Buonarroti (400-letnica smrti) (1965); Pesniku Milanu Bekarju v spomin (1967); Slikar Josip Tornine (ob 100-letnici smrti) (1967); Dva spomenika (1969); Jezikoslovec p. Stanislav Škrabec (1971). Za ZbGMD je napisal članek Likovna podoba goriških mohorjevk (1974), za Utripe Kipar Fr. Gorše ob 80-letnici rojstva (Trst 1978). Sodeloval je tudi v KatG.

Prim.: Vprašalna pola; M. Brecelj, Bibl. izdaj GMD 1924–1974, KolGMD 1977 in 1979; slika Družina 1973, št. 44; Klinec, GMD 219 pass.; ZbGMD 63–64, 66–69.

Jem.

Jevnikar, Martin: Komac, Maks (1907–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine