Primorski slovenski biografski leksikon

Filli Vinko, pevovodja, skladatelj, kulturni delavec, r. 19. jan. 1879 v Tolminu in tu u. 30. avg. 1948. Oče Ivan, brivec, mati Marija Vogrič; po njej je bil bratranec H. O. Vogriča; z njim je pravzaprav F. preživel večidel svojega otroštva, zakaj F-jevi starši so bili siromašni, pa je sin živel pri dedu in babici. Prvo glasbeno znanje je F. prejel od učitelja Sattlerja, odločilno pa je bilo znanstvo z D. Fajgljem (gl. čl.), skladateljem, organistom ter učiteljem v Tolminu. Ta ga je učil igranja na harmonij. Ko je F. končal osn. š., je moral kaj kmalu prevzeti nase skrb za mater, brata in teto, zakaj oče mu je zgodaj umrl. Z 18. leti je nastopil službo pisarja pri tržnem notarju. Z učenjem glasbe je nadaljeval kot samouk in se naučil igranja na orgle, violino, čelo, piccolo in brač. Ko je po petletnem pisarskem delu v notarski pisarni (1897–1902) in po enoletni brezplačni praksi bil imenovan za pisarja pri občinskem sodišču, je z vso vnemo začel sodelovati v Rokodelskem bralnem društvu. Tu je bil najprej pevovodja, dirigent, nato pa še preds. Kot pevovodja je vodil mešani pevski zbor, tamburaški zbor in orkester. Med prvo svet. vojno je bil leto dni vojak v Brucku ob Muri in v Ljutomeru pri avstrijski vojaški cenzuri, nato se je vcrnil k sodniji, ki se je bila iz Tolmina umaknila zaradi vojnih dogodkov v Cerkno, in 1918 spet postal njen nameščenec. Kot preds. Rokodelskega bralnega društva je po vojni s pomočjo nekdanjih društvenih članov društvo obnovil, tako da je v okviru društva deloval pevski zbor, tamburaški zbor, dramski odsek ter knjižnica in čitalnica, ki ju je požrtvovalno vodil Filip Tuta. F. sam pa je bil še nadalje predsednik, pevovodja in vodja orkestra. Pozneje se je formiral tamburaški zbor, sestavljen pretežno iz mladih moči, ki ga je vodil Alfonz Štrukelj, vadil pa ga je F. To bogato glasbeno življenje v Tolminu v okviru društva je kljub težavam živelo, dokler niso bila društva uradno razpuščena, in delalo v težkih pogojih; tako so nastopali na zasilnih odrih (na Cazafurovem ali Čičevem dvorišču, v hotelu pri Modrijanu ali Kranjcu), kajti od vojne porušene dvorane niso več obnovili. Hujši pritisk od strani fašističnih oblasti se je začel v drugi polovici dvajsetih let; predvsem so se hoteli v društvo vriniti nekateri priseljeni Italijani; potem so zahtevali, naj bi pevski zbor nastopal tudi v okviru it. prireditev, kar so člani kategorično zavrnili. F. in nekateri drugi člani so bili klicani na zagovor. F. sam je imel v 11 mesecih pet hišnih preiskav. 1923 pa je bil F. prisilno upokojen, in sicer kar direktno s telegramom iz Rima. Kruh za družino si je moral odslej služiti pri zasebnih odvetnikih v Tolminu. Po razpustitvi društva (1927) se je F-jeva dejavnost prenesla v okvir cerkvenega pevskega zbora, ki ga je potem vodil ves čas pod fašizmom. Poleg organizacijskega in pevovodskega dela pa je F. tudi skladal, najprej za potrebe zbora, ki ga je vodil. Tako pesmi in instrumentalne skladbe, posebno še kuplete k raznim igram in krajšim nastopom (Venček narodnih za dvoglasni ženski zbor, Nikar ne sprašujte po Vogričevi skladbi priredil, Vagabund, Moč ljubezni; besedilo in glasba, Rokovnjaška – h Kavčičevi drami Moč ljubezni –, Ptiček, bes. J. N. Resman, 1907, Veseli pastir, na Gregorčičevo besedilo za triglasni mladinski zbor); potem pa vrsto nabožnih motivov in liturgičnih besedil. Tako je nastal Tantum ergo za mešani zbor in še eden 1925, Božični Tantum ergo (1934), priredil je Hribarjev Tantum ergo za moški zbor (1938), v Schopfov Te Deum je vstavil slovensko besedilo, v Ave verum je dal novo besedilo Ljubke šorlijeve. Uglasbil je tudi naslednje tekste: Pripravi, Jezus, tudi mene za mešani zbor (besed, m. Elizabeta), Blažena noč za mešani zbor, 1933, V zvezdicah žari nebo za mešani zbor, Velikonočno vprašanje Magdaleni za mešani zbor, sopran in tenor šolo in orgle (besed. Janez Pucelj), Mati božja na Ilovici, maša za mešani zbor (besed. Janez Pucelj; v spomin bazoviškim žrtvam), Binkošlna (besed. Ljubka Šorli, 1944), Velikonočna za mešani zbor (1938), Presveta Rešnja Kri za mešani zbor (1938), Pozdrav (besed. Štefan Tonkli, 1936), Bogu blagoslovna (1940), Ko ugasnejo vse zvezde za mešani zbor (besed. E. B., 1940), Kriiev pot, Velikonočna (besed. Mirjam, 1937), Brezmadežni (besed. Gregor Mali, 1936), Tiho, rahlo... (besed. Štefan Tonkli, 1936), Kaj se vam zdi (po tolminskem napevu harmoniziral), Svetonočna, Mengorski Materi za moški zbor (priredba Vodopivčeve uglasbitve, 1938). V njegovi glasbi je čutiti lepo vodena linija melodije, ki ni izrecno cerkvena, pač pa spominja na ljudsko pesem. Vsa njegova dela so ostala v rkp. Njegov portret je naslikal Danilo Devetak (last M. Filli).

Vrini.: Marija Rutar, Tolminska je pesem, TolmZb 2, 289–99 s skup. sliko; sporočilo hčerke Marte Filli.

Brj.

Brecelj, Marijan: Filli, Vinko (1879–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008840/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine