Dakskobler, Igor (1957–)
Vir: Arhiv ZRC SAZU

Novi Slovenski biografski leksikon

DAKSKOBLER, Igor, biolog, botanik, fitocenolog (r. 16. 5. 1957, Jesenice). Oče Avgust, mizar, mati Frančiška, r. Valentinčič, šivilja.

Osnovno šolo je obiskoval v Podbrdu, gimnazijo je zaključil na Jesenicah 1976. Diplomiral je 1981 na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani (BF UL). Magistriral je 1990 na naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, magistrsko delo je objavil v reviji Scopolia 1991. Doktoriral je 1994 na BF UL z disertacijo Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v severozahodnem delu ilirske florne province, ki jo je objavil v reviji Scopolia 1996 in v Razpravah 4. razreda SAZU 1997.

Zaposlen je bil na Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin 1981 in 1983–86 kot inženir za načrtovanje gospodarjenja z gozdovi in urejanja gozdov. Od novembra 1986 je zaposlen na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, sprva kot mladi raziskovalec, nato znanstveni in od 1999 višji znanstveni sodelavec za področje fitocenologije in botanike. Na BF UL je bil 2008–17 asistent, pomočnik predavatelja za predmet Gozdne združbe v Sloveniji. 1995 je pridobil naziv docent. Strokovno se je izpopolnjeval na botaničnem inštitutu univerze za kulturo tal na Dunaju (1992) in na botaničnem inštitutu univerze v Trstu (2003).

Bil je član uredniškega odbora revije Hladnikia (2001–17), v isti reviji je član uredništva poglavja Nova nahajališča vrst, je član uredniških odborov revij Hacquetia (od 2002), Scopolia (od 2009), Wulfenia (od 2013) in Proteus (od 2011).

Njegovo osrednje področje so raziskave rastlinskih združb, v začetnem obdobju zlasti gozdnih, kasneje se je posvetil še vegetaciji grmišč, travišč, skalnih razpok, melišč in alpskih trat. Večino raziskav je opravil v zahodnem delu Slovenije. Izčrpno je preučil bukove, jelovo-bukove, hrastove, macesnove in lipove gozdove, sestoje črnega bora, obrežnih gozdov ter plemenitih listavcev. Opisal je mnoge nove asociacije in nižje sintaksonomske enote. V fitocenoloških analizah je preučevane združbe praviloma primerjal s podobnimi v bližnji okolici in širšem srednjeevropskem prostoru. S tem je bistveno prispeval k poznavanju vegetacije v Sloveniji (vključno z rastiščnimi razmerami), naravovarstvenem in gozdnogospodarskem pomenu. Za slednje je dobil ustrezno osnovo pri prvi zaposlitvi v gozdnem gospodarstvu.

Vzporedno s fitocenološkimi preučevanji je pozornost posvečal florističnim raziskavam. Z izjemnim občutkom za opazovanje narave je odkril pojavljanje novih vrst flore v Sloveniji in več novih rastlinskih taksonov ter dopolnil vedenje o razširjenost redkejših, hkrati pa natančno kartiral celotno floro zahodne Slovenije.

O spoznanjih je objavljal znanstvene prispevke v domačih in tujih revijah. K sodelovanju je pritegnil tudi ljubiteljske botanike in jih tako spodbujal k strokovnemu delu.

Prejel je priznanje BF UL za raziskovalno, pedagoško in strokovno delo (2018).

Dela

Bukovi gozdovi Srednjega Posočja, Scopolia 35, 1996, 1–78.
Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963, Razprave / SAZU, 4. razred, 38, 1997, št. 8, 165–255.
Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju, Scopolia, 60, 2007, 1–287.
Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji, Folia biologica et geologica, 51, 2010, št. 2, 5–90.
Daphnev alpina L. subsp. scopoliana Urbani x Daphne cneorum L. subsp. cneorum = Daphne x savensis nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus Daphne L., Wulfenia (Celovec), 18, 2011, 1–14 (soavtorja Andrej Seliškar, Branko Vreš).
Forest and scrub communities with green alder (Alnus viridis) in Slovenia, Hacquetia, 12, 2013, št. 2, 95–185 (soavtorja Andrej Rozman, Andrej Seliškar).
Phytosociology and ecology of Rhamnus fallax in the Southeastern Alps and in the northern part of the Dinaric Alps, Wulfenia (Celovec), 20, 2013, 101–144 (soavtorja Wilfried Robert Franz, Andrej Rozman).
Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji. Toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti države, Ljubljana, 2014, (soavtorja Lado Kutnar, Mitja Zupančič).
Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji, Ljubljana, 2016 (soavtorja Lado Kutnar, Andrej Rozman).
Pedicularis julica E. Mayer × Pedicularis rostratocapitata Crantz = Pedicularis × mayeri nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus Pedicularis L., Wulfenia (Celovec), 23, 2016, 241–252 (soavtor Branko Vreš).
Phytosociological analysis of alpine swards and heathlands (pioneer patches) on ridges and peaks in the Julian Alps (NW Slovenia), Hacquetia, 16, 2017, št. 1, 49–171 (soavtor Boštjan Surina).
Phytosociological analysis of montane-subalpine dwarf willow shrub communities in the Julian Alps and on the Trnovski gozd plateau (NW and W Slovenia), Hacquetia, 2017, 16, št. 2, 213–280 (soavtor Boštjan Surina).
Phytosociological analysis of European larch forests in the Southeastern Alps, Hacquetia, 17, 2018, št. 2, 247–519 (soavtorja Andrej Seliškar, Andrej Rozman).
Gozdni rastiščni tipi Slovenije : vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti, Ljubljana, 2021 (s soavtorji).
Vegetation analysis of the subalpine beech forest on the upper forest line in the Julian Alps (NW Slovenia and NW Italy) and in the northern Dinaric Alps, Hacquetia, 20, 2021, št. 2, 373–564 (soavtor Andrej Rozman).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ES.
PSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 3, Ljubljana, 1998.
Seliškar, Andrej: Dakskobler, Igor (1957–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/#novi-slovenski-biografski-leksikon (11. julij 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dakskobler Igor, gozdarski inž., r. 16. maja 1957 na Jesenicah, živi v Lj. Oče Avgust, mizar, mati Frančiška Valentinčič, šivilja iz Podbrda. Osn. š. v Podbrdu (1964–72), gimn. na Jesenicah, kjer je maturiral 1976. L. 1981 je diplomiral iz gozdarstva na Biotehniški fak. v Lj. Med 1983–86 je delal kot inž. pri urejanju gozdov v Soškem gozdnem gospodarstvu v Tolminu. Konec 1986 je bil sprejet kot mladi raziskovalec na Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. 1987 je vpisal podiplomski študij ekologije na Prirodoslovno-matematični fak. v Zgbu, magistriral je dec. 1990 (Gozd bukve in jesenske vilovine – Seslerio autumnalis-Fagetum v submediteransko-predalpskem območju Slovenije). Na Biološkem inštitutu ZRC SAZU ima status raziskovalnega sodelavca v geobotanični skupini. V okviru njenega raziskovalnega programa proučuje predvsem gozdno rastlinstvo zah. Sje. V Biološkem vestniku, Razpravah IV. razr. SAZU, v reviji Scopolio je sam ali v soavtorstvu objavil razprave o hrastovih gozdovih na Gor., bukovem gozdu s pirenejskim ptičjim mlekom v Srednjem Posočju, bukovem gozdu z jesensko vilovino na Tolminskem in o kisloljubnih jelovo-bukovih gozdovih v porečju Bače. Predvsem iz tega območja so tudi opisi nahajališč in rastišč nekaterih znamenitih ali redkih vrst slov. flore. S poljudnoznanstvenimi članki, poročili in ocenami sodeluje od 1986 v Proteusu, Gozdarskem vestniku in Soškem gozdarju. Za SGG Tolmin in za Biološki inštitut je izdelal vrsto elaboratov, kot so gozdnogospodarski načrti (Banjšice, Baška grapa), fitocenološke karte (Panovec, Jelenk nad Anhovim) idr.

Prim.: LAZU. 1987–1992; osebni podatki.

S. Tor.

Torkar, Silvo: Dakskobler, Igor (1957–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine