Drekonja, Ciril (1896–1944)

Drekonja Ciril, pisatelj in folklorist, pedagoški pisatelj, roj. 2. jul. 1896 na Temljinah pri Podmeicu, ustreljen kot talec v Šentvidu pri Ljubljani 31. jan. 1944. Oče Ivan je bil bajtar, mati Marija roj. Čufar. Sedem otrok je v družini umrlo še pred Cirilovim rojstvom. Osn. š. je obiskoval v Podmelcu (1905–11), učiteljsko pripravnico v Tolminu (1911–12), učit. v Gor. (1912–15). Maturiral pa je šele v Lj. 11. jul. 1916. Oproščen začasno vojaške službe je učiteljeval na Pečinah (1917–18), a moral kasneje pod orožje. Po vojni je učiteljeval na Slapu pri Vipavi (1919), zatem skoraj deset let na Šentviški gori, Pečinah in Slapu ob Idriji. 1928 so ga it. oblasti prestavile v Demonte (Piemont), toda že 1929 je pobegnil v Jslo. Tu je učiteljeval v krajih: Kobilje (1929–30), Turnišče pri Ptuju (1930–37), Jarenina pri Mariboru (1937), Pobrežje pri Mariboru (1938–39), kjer je bil okrajni š. nadzornik. Nemci so ga takoj po zasedbi Gorenjske zaprli in vlačili po ječah v Kamniku, Kranju, Begunjah, Celovcu, nakar so ga po šestih mesecih mučenja izpustili. Delo je našel v neki tovarni usnja. Medtem ko se je pripravljal, da bi s sinom, ki so ga Nemci vtaknili v redno vojsko, pobegnil k partizanom, ga je gestapo 7. dec. 1943 aretiral, mučil na Jesenicah in Begunjah, odpeljal v Mauthausen, od koder so ga v skupini 25 talcev pripeljali v Šentvid pri Lj. in tam ustrelili. D. je bil že od rojstva šibke narave. V š. so ga starši poslali na nasvet učitelja Josipa Kende, vendar brez vsakih sredstev za vzdrževanje. Tako je moral v Tolminu bivati na stopnišču v podstrešju. Ves čas učiteljišča se je vzdrževal sam z inštrukcijami. Zaradi marljivega študija in pomanjkanja hrane ter prenaprezanja pri delu z inštrukcijami je bil vedno slabega zdravja, droban in nežen. Literarno je D. začel delovati na učiteljišču, ko je objavljal v listu, ki so ga izdajali dijaki. Prva tiskana pesem pa je izšla v trž. Njivi (1919, Ljubici). Seveda je sodeloval kasneje v vrsti revij in zbornikov, tako: pri M (1921), KolGM {1921, 1929), NG (1927–1928), Novi rod (1925–1926). Kresnice (1928–1929), NR (1929–1930,) Mladi Prekmurec (1940), V (1938–1940) ter v Biblioteki za pouk in zabavo in Zborniku Luč. Strokovno pedagoško gradivo pa je tiskal v UL (1920–25), Roditeljski list (1939). Za življenja mu je uspelo izdati v samostojni izdaji povest čuvaj Suta, Trst 1930 (BZPZ 9, 3–29), povest Dolg, Trst 1931 (Književna družina Luč), povest Beg iz življenja, Trst 1936 (BZPZ 19, 3–37), po vojni pa je iz rokopisne ostaline izšla povest Listi bele marjetice, Koper 1956 (napovedana že v KolGM 1934, 118), ki jo je avtor spočetka naslovil Na vasi. Takoj po vojni pa je izšel še en odlomek iz rokopisnega dela (Grivar razmišlja), medtem ko je ostalo v zapuščini več del (Rozalka, Prilogarjevi, življenje nad grobovi, Grapa). Snov za svoja dela je D. zajemal iz domačega okolja Baške grape in bližnje okolice domače vasi. V njih se zrcalijo težke socialnoekonomske razmere na vasi, čas prve svetovne vojne, deloma tudi nove politične razmere po njej (it. okupacija). Ker je v njih skoraj vedno v ospredju ljubezenska motivika, je v njih tudi vpogled na nravstvene razmere vasi, ki se večkrat ne sklada s tradicionalnim v takratni slov. kmečki povesti (primerjaj Drekonjeva pisma F. Bevku cit. v prim.). Jezik in zgradba povesti sta realistična, tu in tam je čutiti Bevkovo literarno prisotnost, tudi v obravnavanju motivike sta se nekajkrat srečala. V povesti je tudi nekaj folklornih elementov (leksika in vsebina), kar je značilno za D., ki je bil tudi nabiralec narodnega blaga. Na tem polju gre D. velika zasluga, da je poleg starejšega Kende, ki mu je bil vzornik, in Ivana Šavlija nabral večje število narodnih pravljic s Tolminskega in jih izdal v knjigi Tolminske narodne pravljice, Trst 1932. Knjigi je napisal uvod, jo uredil, ji dodal Kendove in Šav–lijeve tekste. Prav tako je poskrbel za objavo enega dela Recil, rekov, resnic in modrosti s Tolminskega (Trst 1931, v 7. zvezku poljudnoznanstvenega zbornika Luč). Svoje in tuje pedagoške izkušnje je podal v knjigi Pod domačim krovom, Gor. 1930. Nekatera njegova dela so prišla v nekatere izbore in antologije, tako v Reči na delu 1941–1945, zbornik I, Bgd 1961 (odlomek iz Listov bele marjetice), Iz krvi rdeče (Lj. 1961,128–37), njegov zapis tolminske narodne pravljice Železni prstan prišel v Bolharjev izbor Slovenske narodne pravljice, Lj. 1964¹ (1972⁶). V nekaterih delih, ki so izšla pred vojno, se je moral delno podpisati s psevdonimom (C[iril] Ivanov), enkrat pa z it. obliko imena (Cirillo).

Prim.: UL 1920, 8, 3; 1921, 9, 2/3; 1922, 19/20, 154–5, 170; KolGM 1934, 118; NL 1930, 37, 7; A. Savli: C. D, KolGZ 1946, 59–61 s sl.; isti, Razgl 1947, 1, 26–30; isti, CD., LdTd 1947, 51, 8; isti, Dva, ki sta že tedaj verovala v našo svobodo, Tov 1953, 1077 s sl.; [Ludvik Zorzut] 1. z.: Odkritje spomenika v Temljinah na Tolminskem, PrimN 1954, 23; isti, Slavje na Temljinah, PrimN 1954, 24, 4; [Andrej] Š[avli]: Počastili so dva zaslužna moža, LdP 1954, 136, 10; Ravbar, 47 s sl.; TolmZb 1956, 116; [Krista Hafner] A. B.: CD., KolMD 1956, 135–6 s sl.; France Bevk, Primorski pisatelji med obema voj nama, Vestnik (Koper) 1957, 7/8, 2; [Marijan Bre– celjl N. J.: Obrobni zapisek o primorski založbi »Lipi«, PrimN 1957, 42, 6; isti, Primorska založba »Lipa« stopa v sedmo leto delovanja, PrimN 1957, 15, 6; Stanko Janežič, Zgodovina slovenske knji ževnosti, 2. pregled, izd.; Listi krizanteme na gro bu. C. D.: Listi bele marjetice, Večer 1957, 84, 3; Oživljanje pozabljenega C. D., LdP, 80, 6; [Slavko Sušnik] –ik: Izšla je pred 23. leti napovedana knjiga, SlovJ 1957, 15, 5; France Bevk, Mrak za rešetkami, Koper 1958, 110, 121; [Milko Matičetov] M. Mov, D. C, EJ 3, 87; Reči na delu, 76 pi– saca, I, Bgd 1961, 285–297 s sl.; Z[orko] Jelinčič, C. D. in njegovo podzemno delo proti fašizmu, PDk 1962, 24, 3; M. B., Koprive na pisateljevem spomeniku, PrimN 1964, 23, 8; Lino Legiša, V ekspresionizem in novi realizem, Lj. 1969, 193, 410 s sl. (ZSS VI.); Viktor Smolej, Slovstvo v letih vojne 1941–45, Lj. 1971, 30–1, (ZSS VIL); Pogačnik, 15; S[tane] Suhadolnik, DC, LPJ I, 692–2 s sl.; MSE I, 393; Marijan Brecelj, Življenje in delo C. D., TolmZb 2, 1975 s sl. in popolno bibl.

Brj.