Divinar, Filip (1597–1636)

DIVINAR, Filip (Philippus Divinar, Philippus Duinar), šolnik, vzgojitelj, poliglot (r. 1. 5. 1597, Kanal (ali Gorica, Italija); u. 3. 10. 1636, Ljubljana). O otroštvu in zgodnji mladosti ni podatkov. Po podatkih arhivskega gradiva Družbe Jezusove je v jezuitski red vstopil v Brnu, 10. oktobra 1615, star osemnajst let (v arhivskih zapisih se omenja med novinci, sprejetimi 1615); tam je ostal do 1617. 1618 se je preselil v Gradec, kjer se je v tamkajšnjem kolegiju najprej posvetil študiju filozofije: 1618 je naveden med slušatelji logike, 1619 pa med slušatelji fizike. 1620–23 se je v graškem jezuitskem kolegiju posvetil triletnemu študiju teologije, 1623–24 je študij teologije nadaljeval v Pragi, od koder je 1624 po duhovniškem posvečenju odpotoval v Ljubljano, kjer je 1624–25 v jezuitskem kolegiju poučeval retoriko. 1626–27 je bil na Dunaju, kjer je v tamkajšnjem jezuitskem kolegiju deloval kot profesor dialektike, katehet, prefekt Marijine kongregacije in spovednik. 1628 je bil prestavljen v Gradec, kjer je poučeval etiko; bil je akademski katehet in voditelj manjše Marijine kongregacije. Že 1629 se je vrnil na Dunaj, kjer je isto leto deloval kot profesor logike in spovednik, 1630 kot profesor fizike in spovednik študentov, 1631 pa kot profesor metafizike in spovednik zunanjih študentov. Tega leta je bil prestavljen v Gorico, kjer je 1631–32 v kolegiju deloval kot dušni pastir (operarius), spovednik (v cerkvi sv. Ivana), voditelj kongregacije meščanov (praeses congregationis civium), odgovorni za reševanje disciplinskih in moralnih primerov (casuum domi praeses) ter svetovalec (consultor). 1632 je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je 1632–33 v kolegiju deloval kot profesor kontroverz (professor controversiarum), šolski prefekt (praefectus scholarum), korektor bralca pri obedu (corrector lectoris mensae), spovednik latinske kongregacije in svetovalec. 1633 mu je bila zaupana poslanska naloga pri avstrijskem poslaništvu v Istanbulu. 1634 se je skupaj z avstrijskim poslanikom vrnil iz Istanbula na Dunaj, od koder je po zasebnih opravkih odpotoval v Gorico, kjer je obiskal tudi jezuitski kolegij in kolegijski cerkvi daroval okrasje v vrednosti približno 200 goldinarjev. Isto leto je bil imenovan za svetovalca ter profesorja kontroverz in kazuistike. 1635 je deloval v graškem kolegiju kot svetovalec (consultor) ter profesor kontroverz in kazuistike (professor controversiarum et casuum); tega leta je obiskal Gorico in goriškemu kolegiju podaril znaten del svojega premoženja blizu Kanala. 1636 je v Gradcu deloval kot profesor kontroverz in kazuistike (professor controversiarum et casuum) ter kot spovednik (confessarius templi), a so ga zaradi težav z zdravjem poslali v Ljubljano, kjer je bil določen za šolskega prefekta in spovednika latinske kongregacije. V Ljubljani ga je napadla vročica, nato pa je dobil še možgansko vnetje in za njegovimi posledicami umrl.

Divinar je bil uspešen predavatelj in vzgojitelj gojencev jezuitskih kolegijev. Iz Letopisa Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove izvemo, da je znal skoraj vse evropske jezike. Bil je v stikih s Sebastianom Tengnagelom, dunajskim dvornim bibliotekarjem v obdobju 1608–36, pospeševalcem raziskovanja arabske književnosti in kulture. Njuna javno dostopna korespondenca je eden poglavitnih virov za Divinarjevo delovanje.

Primorski slovenski biografski leksikon