Primorski slovenski biografski leksikon

Čok Lucija, roj. Pišot, profesorica, strokovnjakinja za didaktiko in metodiko pouka jezikov, r. 7. apr. 1941 v Lokavcu pri Ajdovščini. Oče Rado, šofer, mati Vanda Bolko, gospodinja. Družina, v kateri so bili štirje otroci, se je 1948 preselila v Koper, kjer je Č. obiskovala osn. š. in gimn., na kateri je maturirala 1959, nato pa je na Filoz. fak. v Lj. študirala it. in franc. ter diplomirala 1965. Poročila seje 1962 z Čedomirom Čokom, strojnim tehnikom, in ima tri otroke. Najprej se je zaposlila kot prof. it. na Osn. š. Prade (1965–68), nato je eno leto učila na Osn. š. Janka Premrla Vojka (Koper), za tem je poučevala it. in franc. na gimn. v Kopru (1969–80). Vmes je vpisala interdisciplinarno študijsko smer it. jezik in pedagogika ter magistrirala 1988 s tezo Prispevki k didaktiki it. jezika – jezika družbenega okolja. Strok. znanje je izpopolnjevala tudi v tujini na letnih šolah, kasneje pa se aktivno udeleževala tudi strok. posvetovanj in kongresov. Tako je poglabljala poznavanje franc. jezika in kulture v Besanconu 1972, it. v Firencah in Perugi (1985), it. književnost v Cagliariju (1980), psiholingvistiko je spoznavala v Poitiersu 1977, sociolingvistiko v Minsku1989. Kot dobra učiteljica in ambiciozna analitičarka didaktičnih problemov je postala pedagoška svetovalka za predmet italijanščina na koprski enoti Zavoda za šolstvo (1980 – 86), nato je sprejela mesto višje predavateljice it. jezika na koprski enoti Pedag. fak., ki jo od tedaj tudi vodi kot predstojnica. Istočasno je ostala strok. sodelavka Zavoda za šolstvo, na Filoz. fak. v Lj. pa poučuje tudi didaktiko pouka it. Pod njenim vodstvom je koprska enota Pedag. fak. pričela izvajati prilagojene programe pedag. usposabljanja za vzgojitelje in učitelje na manjšinskih šolah in vrtcih, v katere so vključeni tako pripadniki it. kot slov. manjšine. Č. se je pričela poglabljati v raziskovanje interkulturalnih problemov in vprašanj o dvojezičnosti ter se vključila tudi v domače in mednar. projekte (priprava učnih načrtov, inoviranje osnovne šole – pri Ministrstvu RS za šolstvo in šport, projekt v okviru TEMPUS-a, delavnica Sveta Evrope Bilingual education). Od 1982 je pričela objavljati razprave in strok. članke v različnih revijah: Scuola nostra (Reka 1982, 1983, 1986), Vzgoja in izobraževanje (1985, 1987, 1989), PrimSreč (1983, 1987, 1988), Il territorio (Ronke 1989), Linguistica (Lj. 1990), Pedagoška obzorja (1990). Večkrat se oglaša tudi v splošnih časopisih (Voce del popolo, Nedeljski dnevnik, PrimN). Uveljavila se je predvsem z izpopolnjevanjem specialnih didaktičnih metod za potrebe dvojezičnega izobraževanja ter z raziskovanjem psiholinguističnih in didaktičnih razsežnosti zgodnjega usvajanja drugega jezika, ki se pričenja že v otroški dobi. O teh vprašanjih je spregovorila tudi na domačih in mednar. strok. simpozijih (Lj. 1984, 1985; Cortona 1985, Grenoble 1990, Novi Sad 1989, 1990, Carmarthen 1991). Njeni referati so bili večinoma tudi objavljeni v zbornikih: Dvojezičnost – individualne in družbene razsežnosti, Lj. 1984; Atti del VII congresso Associazione internazionale professori di italiano, Cortona 1985; Vzgoja in izobraževanje v večkulturnih družbah, Lj. 1986; Zbornik prispevkov V. kongresa Zveze društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Lj. 1989; Zbornik 1. mednarodnega posveta Jezici i kulture u doticajima, Reka 1989; Zbornik posveta ob 30-letnici enotne osnovne šole, Lj. 1988; Komunikacija in jezikovna kultura v šoli, Lj. 1990; Živi jezici, Novi Sad 1990; 1991; Prispevki k didaktični prenovi pouka materinščine za otroke Slovencev v tujini, Lj. 1992; Acquisition et ensegnement / apprentissage des langues, Grenoble 1992; Mednarodni posvet o alternativnih vzgojnih konceptih, Mrb. 1992; Kaj hočemo, kaj zmoremo, Lj. 1992. Pogosto vodi tudi različne oblike dodatnega izpopolnjevanja učiteljev tujih jezikov in učiteljev slov. v tujini na specializiranih seminarjih. Svoja strok. spoznanja ter praktične didaktične rešitve je strnila pri pripravi učbenika za pouk it. jezika v 3. razr. osn. šole Impariamo l'italiano giocando, Reka 1985 (soavtor Nada Dellore, ponatisi 1987, 1989, 1991); z isto soavtorico je oblikovala učbeniški komplet za pouk it. v 2. razr. osn. š. Gioco e parlo, parlo e gioco, (Reka 1990), k temu učbeniku pa je samostojno pripravila tudi priročnik za učitelje, ki je bil preveden tudi v shr. Gioco e parlo, parlo e gioco, (Reka 1990). Tudi je soavtorica didaktičnega priročnika za delo po igralnih in logično – jezikovnih tehnikah učenja jezika ELLE (Lj. 1991). Kot ugledna strokovnjakinja za vprašanja didaktike jezikovnega pouka je predstavnica Sje v delovnih telesih Sveta Evrope, tujih univerz in strok. združenj, sodeluje v različnih raziskovalnih projektih ter v strok. organih šolskih oblasti v Sji, je koordinatorica projekta TEMPUS itd. Opravlja tudi nekatere javne funkcije: podpreds. skupščine občine Koper (1990), preds. komisije občine Koper za it. narodnost (1990), članica sveta revije PrimSreč itd. Za delo je prejela priznanje in plaketo občinske izobraževalne skupnosti Koper (1987), občinsko priznanje OF za delo pri podružabljanju izobraževanja (1988).

Prim.: Osebni podatki; personalna mapa v arhivu pedag. fak. v Lj.

Jan

Jan, Zoltan: Čok, Lucija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006950/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine