Novi Slovenski biografski leksikon

BONČA, Valter, športni kolesar (r. 17. 3. 1968, Ljubljana). Oče Ivan Bonča, gozdar, mati Gabrijela Bonča, r. Hladnik, kuharica.

Osnovno šolo je obiskoval v domači Idriji (1975–82). Šolanje je nadaljeval na Srednji živilski šoli v Kranju. Takoj po končanem šolanju je 1987 odslužil vojaški rok v Novem mestu. Kot živilec oz. mlekar se ni nikdar zaposlil, ker je z uspehi kolesarstvo vse bolj postajalo tudi njegov poklic. Po končani karieri 2006 je bil najprej trener v Kolesarskem klubu Hit Gorica. 2008 je v Idriji odprl Kolesarski center Bonča, kot zunanji sodelavec pa še vedno sodeluje s kolesarskimi klubi, zlasti z idrijskim Kolesarskim klubom Sloga, avstrijskim Team Tyrol idr.

Kot osnovnošolec se je najprej ukvarjal s smučarskim tekom, kolesariti pa je začel 1980 v Kolesarskem klubu Soča. Za smučarski tek in nato za kolesarstvo ga je navdušil Stane Velikanje, njegov prvi trener in mehanik. Že v mladinskem obdobju je opozoril nase tudi v tedanji jugoslovanski konkurenci. Prvi odmevnejši uspeh je požel še kot pionir, ko je zmagal vmladinski konkurenci na dirki za veliko nagrado Hrastnika, z mladinsko reprezentanco Jugoslavije pa je zmagal na mladinski dirki Po Bohemii.

Pri dvajsetih letih se je uvrstil v jugoslovansko kolesarsko reprezentanco na OI 1988 v Seulu, kjer je nastopil na cestni dirki (oseminsedemdeseto mesto) in moštvenem kronometru (petnajsto mesto).

Izkušnje je na visoki ravni blesteče uveljavil že naslednjo sezono, ko je prvič zmagal na dirki po Avstriji (1989). Takrat so ga kot prvega Jugoslovana medse vabili avstrijski klubi. Odločil se je za avstrijsko moštvo Bosch KTM.

Na dirki po Avstriji je zmagal še 1992, 2000 je bil peti, 2002 osmi in 2003 četrti. Drugi nastop na OI 1992 v Barceloni se mu s triinšestdesetim mestom ni iztekel po željah. Po olimpijski sezoni se je odločil za profesionalno kolesarstvo. Začel je v klubu Joly (1993), nadaljeval v prav tako italijanskih moštvih Amore&Vita (1994) in ZG Mobili-Selle (1995–98) ter v Mrozu na Poljskem (1999). Nato je še eno sezono tekmoval za avstrijsko moštvo Bosch (2000).

Kot profesionalec je 1994 prvič tekmoval na eni največjih etapnih kolesarskih dirk – Giru d’Italia, ki je takrat obiskal tudi Slovenijo.

Naslednjo sezono (1995) je na dirki po Sloveniji zmagal. Na Giru d’Italia je nastopil še dvakrat: 2003 se je uvrstil na končno petintrideseto mesto, 2004 pa je odstopil v zadnjem tednu preizkušnje.

Na svoji športni poti je osvojil šest naslovov državnega prvaka med mladinci (enega cestnega, tri v vožnji na čas in dva gorska), v članski konkurenci pa pet (enega cestnega ter po dva gorska in v vožnji na čas). Zadnjih šest let je tekmoval za slovenske klube – novomeško Krko in Perutnino Ptuj (2001–04), ki sta se 2003 združila. V tem obdobju je zmagal na dirki za veliko nagrado Maribora (2003), kariero pa je končal v kranjski Savi (2005–06), s katero je v svoji zadnji sezoni še drugič zapored zmagal na dirki za veliko nagrado Kranja. Športno pot je končal 2006 na državnem prvenstvu v Gaberju.

Kot najboljši slovenski kolesar sezone je 1989 osvojil lovoriko zlato kolo.

Viri in literatura

Giacomelli, Oto: Bonča, Valter (1968–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004450/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bonča Valter, športnik - kolesar, r. 17. mar. 1968 v Lj., živi v Idriji. Oče Ivan, rudar, mati Gabrijela Hladnik, delavka. Osn. š. je obiskoval v Idriji in jo končal 1983, do 1987 je obiskoval sred. živilsko š. v Kranju (poklic živilski tehnolog). Kot športnik se je sprva poskusil v smučarskih tekih, 1981 pa se je zapisal kolesarstvu (trener Stane Velikajne). Od 1981 do 1983 je bil član kluba Soča Kobarid, od 1983 do konca 1989 je kolesaril za Kolesarsko društvo Sloga 1902 iz Idrije. Od jan. 1987 do jan. 1988 je bil vojak v Novem mestu, kjer so mijomogočili priprave za Olimpijske igre v Seulu (1988). 1990 je postal član celjskega Merxa, dobil dvojno licenco in tekmuje tudi za avstr. klub Bosch Kuche Winthertur KTM iz Braunaua. Od 1992 tekmuje za lj. Astro, ostal pa je član avstr. moštva. – Nastopal je v pionirski, mladinski in danes v članski konkurenci. V kategoriji pionirjev je v Murski Soboti (1982) na prvenstvu Sje zasedel drugo mesto. V konkurenci mlajših mladincev (1983) v Radencih državni prvak v cestni vožnji, istega leta je v Novem mestu postal državni prvak na kronometer, v Kobaridu (1984) pa državni prvak v gorski vožnji. Kot starejši mladinec je na dirki po Češki 1985 dosegel četrto mesto, 1986 pa je zmagal. 1985 je postal balkanski prvak v cestni vožnji za posameznike v Novem mestu, kot član reprezentance Jsle je slavil zmago na balkanskih igrah 1986 v Novem mestu in v Bolgariji. Na etapni dirki »Dušika Rundfahrt« v Avstriji je (1986) dosegel tretje mesto v skupni razvrstitvi. – Prvi pomembnejši nastop v članski konkurenci so bile Olimpijske igre v Seulu (1988); tekmoval je v posamezni kot ekipni razvrstitvi, in v ekipi Jsle takrat dosegel 14. mesto. Poleg tega se je udeležil tudi Olimpijskih iger v Barceloni (1992) ter prispel na cilj v času četrtouvrščenega. Sodeloval je na svet. prvenstvih v Franciji (1989) in v Nemčiji (1991). Kar dvakrat (1989, 1992) je zmagal na mednar. dirki po Avstriji. Na etapni tekmi Alpe-Adria (1990) v ekipi Sje je zasedel četrto mesto, 1991 pa je zmagal na avstr. prvenstvu za pokal Avstrije.

Prim.: Osebni podatki (razgovor 21. avg. 1992v Idriji).

Bevk

Bevk, Samo: Bonča, Valter (1968–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004450/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine