Novi Slovenski biografski leksikon

Pet razredov osnovne šole je končal na Colu, zadnje tri pa v Ajdovščini. Gimnazijo (1961–65) je obiskoval v semenišču v Vipavi, bogoslovje (1965–71) pa na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je 1972 diplomiral.

Po duhovniškem posvečenju 1971 je bil sprva nekaj mesecev kaplan v Sežani, 1972–75 v Ilirski Bistrici, nato pa leto dni župnijski upravitelj na Planini pri Ajdovščini in na Ustjah. 1976–83 je študiral svetopisemske znanosti na Papeškem bibličnem inštitutu in na papeški univerzi Urbaniana v Rimu. Študij je končal z doktorsko disertacijo o svetopisemski Knjigi pregovorov Proverbi discussi (Sporni pregovori).

1983–97 je bil duhovni voditelj (spiritual) v malem semenišču v Vipavi, 1991–97 pa hkrati duhovni pomočnik v župniji Šturje. 1983–2002 je bil predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani (od 1996 kot docent), 1997–2000 pa tudi duhovni voditelj bogoslovcev v Ljubljani. V akademskem letu 1990/91 se je strokovno izpopolnjeval (predvsem iz biblične arheologije in zgodovine) v Jeruzalemu.

Papež Janez Pavel II. ga je 2000 imenoval za koprskega pomožnega škofa, naslovnega škofa v Gergiju. Bil je prvi pomožni škof obnovljene koprske škofije. V škofa je bil posvečen v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Za škofovsko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja »Pogum, vse ljudstvo v deželi« (Ag 2,4). Istega leta je postal generalni vikar Koprske škofije in to ostal do imenovanja za koprskega škofa ordinarija maja 2012.

Kot poznavalec Svetega pisma je bil deset let član skupine, ki je prevedla in pripravila Slovenski standardni prevod Svetega pisma (1996). Prevedel je knjigo preroka Izaija, dvanajst malih prerokov, Joba, Pregovore in Pridigarja. 1989 je pri založbi Ognjišče izšel njegov prevod Jobove knjige s kratkimi uvodi in opombami. Na TV Slovenija je več let sodeloval v oddaji Ozare.

Kot škof ordinarij je spremenil delovanje škofijskih uradov. Pod njegovim vodstvom so zgradili prizidek škofijski stavbi, v katerem so dobili nove prostore Škofijski arhiv Koper in nekateri škofijski uradi (2015). Obenem je vodil preselitev arhivskega gradiva iz župnij v škofijski arhiv in dal zgraditi grobnico škofov v koprski stolnici.

Je član Slovenske škofovske konference, v okviru katere opravlja različne naloge.

Dela

  • Job, Koper, 1989 (prevod, uvod in opombe).
  • Izaija, Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Ljubljana, 1996, 465–540 (prevod in opombe).
  • Pregovori, Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Ljubljana, 1996, 985–1030 (prevod, uvod, opombe).
  • Pridigar, Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Ljubljana, 1996, 1053–1062 (prevod, uvod, opombe).
  • Proverbi discussi, La traduzione nuova di alcuni proverbi con i riferimenti di Ugarit e di Ebla, Pontificia Universitas Urbaniana, Romae, 2000 (Thesis ad Doctoratum).

Viri in literatura

  • Intervju avtorja z Jurijem Bizjakom.
  • PSBL.
  • Letopis Cerkve na Slovenskem, Ljubljana, 2000.
  • ULBB.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Zbornik ob sedemdesetletnici Teološke fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 1990.
  • Novi koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, Ognjišče, 36, 2000, št. 6, 6–10 (intervju zapisal Božo Rustja).
Rustja, Božo: Bizjak, Jurij (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004260/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bizjak Jurij, duhovnik, predavatelj Svetega pisma in prevajalec, r. 22. febr. 1947 na Colu, škofija Koper. Oče Stanko, kmet, mati Marija Širca. Osn. š. je obiskoval v letih 1953–61, prvih pet razr. na Colu, zadnje tri pa v Ajdovščini. Po osn. š. je šel v Srednjo versko šolo (Škof. gimn.) v Vipavo, kjer je maturiral 1965. Po maturi je vstopil v Bogoslovno semenišče v Lj. in se vpisal na Teol. fak. Vojaščino je služil od mar. 1966 do sept. 1967. Posvečen je bil 29. jun. 1971 v Logu pri Vipavi. Novo mašo je imel na Colu 4. jul. 1971, po končanem petem letniku teologije. Po novi maši je bil imenovan najprej za nedeljskega kaplana župniku Ivanu Mavriču v Sežano, ki je tedaj upravljal tudi Štorje, jan. 1972 pa je bil imenovan za rednega kaplana župniku in dekanu Viktorju Bercetu v Ilir. Bistrico. Na Teol. fak. je diplomiral 1972 in služboval kot kaplan v Ilir. Bistrici do 1975, ko je bil imenovan za župnij, upravitelja na Planino nad Ajdovščino. Jeseni 1976 je odšel v Rim na študij Svetega pisma na Papeški biblični institut. Leta 1982, po smrti prof. M. Dahooda, se je prepisal na Urbaniano, kjer je naslednje leto doktoriral z disertacijo iz svetopisemske knjige Pregovori (Proverbi discussi). Po študiju v Rimu je bil imenovan za spirituala v Malo semenišče v Vipavi in za predavatelja svetopisemskih ved na Teol. fak. v Lj. Šol. leto 1990–91 je kot sobotno leto izkoristil za strok. izpopolnjevanje iz biblične arheologije in zgod. v Jeruzalemu. Leta 1991 je bil imenovan za duhovnega pomočnika župniku Lojzetu Šinkovcu v Šturje. Po vrnitvi iz Rima ves čas sodeluje kot prevajalec pri pripravi novega prevoda Svetega pisma. Prevedel je starozavezne knjige: Izaija, 12 malih prerokov, Joba, Pregovore in Pridigarja. Objavil je nekaj krajših in poljudnih člankov v Družini in Ognjišču in imel nekaj predavanj na raznih tečajih. Leta 1989 je pri Ognjišču izšel njegov prevod Jobove knjige s kratkimi uvodi in opombami.

Prim.: Osebni podatki; Letopis Cerkve na Slovenskem 1991, pass.

T. P.

Požar, Tone: Bizjak, Jurij (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004260/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine