Novi Slovenski biografski leksikon

V Idriji je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi 1975 je študiral zgodovino in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in 1980 diplomiral. Kot dijak in študent je bil član mladinske šahovske reprezentance Slovenije, igral je v prvi in drugi jugoslovanski šahovski ligi. Med študijem je opozarjal na ekološke probleme v Idriji (posledice rudarjenja) in širši regiji ter bil član občinskih in republiških svetov za varstvo okolja.

Po diplomi se je zaposlil v Mestnem muzeju Idrija (MMI), do 1987 je vodil oddelek tega muzeja v Cerknem. 1987–95 je bil ravnatelj MMI, 1994–97 župan Občine Idrija in 1998–2014 občinski svetnik. Na parlamentarnih volitvah 1996 je bil prvič izvoljen za državnozborskega poslanca, nato zaporedoma na volitvah 2000, 2004, 2008 in 2011, poslansko funkcijo je opravljal do 2014. Nastopal je kot član Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, dvakrat (2000 in 2011) pa je kandidiral za kulturnega ministra v slovenski vladi.

Od avgusta 2015 je zaposlen kot svetovalec ministrice za obrambo.

V idrijskem muzeju se je ukvarjal predvsem z novejšo zgodovino. Prispevke, zlasti o tematiki NOB na Primorskem in o problemih varovanja naravne in kulturne dediščine je objavljal v Idrijskih razgledih, Primorskih srečanjih, Notranjskem časopisu in drugod; pri omenjenih in še mnogih drugih publikacijah je prevzemal uredniške zadolžitve. Bil je pobudnik in soustanovitelj Muzejskega društva Idrija (1986), zasnoval in vodil je Muzejske večere (1984–95) ter poletne kulturne prireditve Grajski večeri (1991–95). Kot ravnatelj MMI je vodil in dokončal sanacijo bolnišnice Franje (1989–90), otvoritev Bevkove domačije v Zakojci (1990), izpeljavo prireditev ob idrijski 500-letnici (1990–95), prenovo rudniških tehniških spomenikov (Klavže, Kamšt, strojni park) ter prenovo gradu Gewerkenegg (1988–96). Za stalno muzejsko razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije (1992–95) je MMI 1997 prejel nagrado za najboljši evropski tehniški muzej.

Kot poslanec v DZ je bil dejaven na področjih kulture, zunanje politike in pri odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zavzemal se je za posodobitev Keltike (magistralna cesta Logatec – Idrija – Tolmin – Robič), za celovito prenovo stavbnega kompleksa idrijske gimnazije in za obnovo bolnišnice Franje po katastrofalni povodnji 2007. Podpiral je vpis dediščine živosrebrovega rudnika in Idrije na Seznam svetovne dediščine pri organizaciji UNESCO (kar je bilo uresničeno 2012).

Za svoje delo je 1985 prejel nagrado Občine Idrija, 1990 republiško zlato značko OF (za sanacijo Franje) in 1997 priznanje Občine Idrija.

Dela

  • Druga pokrajinska partijska šola za Primorsko in Gorenjsko, Primorska srečanja, 44, 1983, 427–433.
  • Partizanska bolnišnica Franja po vojni, Primorska srečanja, 51, 1985, 21–25.
  • Muzejski večeri v Idriji, Primorska srečanja, 61, 1986, 167–169.
  • Zgodovina partizanske bolnišnice Franje, Idrijski razgledi, 1986, 26–40.
  • Predlog programa ob 500-letnici rudnika živega srebra in mesta Idrije, Idrijski razgledi, 1, 1987, 92–96 (s soavtorji).
  • Dr. Aleš Bebler – naš idrijski rojak, Idrija, 1988 (uredil skupaj s Tomažem Pavšičem).
  • Problematika izgradnje HE Trebuša, Idrijski razgledi, 1, 1988, 6–20.
  • Odprimo idrijski rudnik javnosti, Idrijski razgledi, 2, 1988, 37–40.
  • Kako je potekala sanacija Partizanske bolnišnice Franje, Ujma, 1990, 190–202.
  • Mestni muzej Idrija v jubilejnem letu 1990, Idrijski razgledi, 1, 1991, 107–116.
  • Idrijska Kamšt se ne podira več, Idrijski razgledi, 2, 1991, 51–56.
  • Franja – muzej človeške plemenitosti, Idrija, 1999 (s soavtorji).
  • Ohranjanje in razvoj nacionalne identitete in kulturne dediščine v procesih globalizacije, Idrijski razgledi, 1, 2004, 4–7.
  • Pisma s poslanskega sedeža 108, Idrija, 2015 (izhajalo 1997–2014 v Biltenu ABC, 240 prispevkov).

Viri in literatura

  • Osebni arhiv Sama Bevka.
  • PSBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Kavčič, Janez: Bevk, Samo (1956–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004110/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bevk Samo, zgodovinar, r. 27. avg. 1956 v Lj., živi v Idriji. Oče Ivan, častnik in uslužbenec, mati Marija Ogrič, delavka. Osn. š. v Idriji, gimn. prav tam (matura 1975). Na lj. U je študiral zgod. in zgod. umetnosti (diplomiral 1980). 1979 se je zaposlil kot kustos-zgodovinar v Mestnem muzeju v Idriji (med 1980–87 je vodil odd. tega muzeja v Cerknem), nato postal 1987 njegov ravn. – V dijaških letih je bil aktiven šahist (član mladinske reprezentance Sje), deloval je v mladinskih organizacijah in v ekoloških gibanjih. Kot zgodovinar v idrijskem mestnem muzeju se je ukvarjal predvsem z novejšo zgod. in sodeloval pri pripravi stalnih in občasnih razstav. Članke in razprave zlasti o zgod. NOB na Primorskem je objavil v IdrR, PrimSreč in drugod, pisal je tudi o problemih varovanja naravne in kult. dediščine (revija Ujma, Notranjski časopis itd.). Zasnoval in vodil je idrijske muzejske večere (od 1984), pobudil je idrijske Grajske večere (od 1992), aktivno je sodeloval pri počastitvi 500-letnice rudnika v Idriji, vodil obnovo idrijskega gradu (Gewerkenegg), nekaterih objektov idrijskega rudnika (Kamšt itd.) in znamenitih kanomeljskih in belčnih klavž. – B. ima posebne zasluge pri obnovi partiz. bolnišnice »Franja« (obnova končana 1980). Bil je član uredništva PrimSreč, odg. ur. IdrR in preds. izdajateljskega sveta Notranjskega časopisa. Večkrat je z referati nastopil na strok. srečanjih. Za delo na področju varovanja naravne in kult. dediščine je prejel nagrado občine Idrija (1985) in republ. priznanja za sodelovanje pri sanaciji bolnišnice »Franja«.

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila o delu.

Les.

Leskovec, Ivana: Bevk, Samo (1956–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004110/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine