Primorski slovenski biografski leksikon

Bevilacqua Aleksander, glasbenik, r. 3. jul. 1934 v Bazovici, kjer je živel do 1961, nato do 1967 v Trstu, do 1971 v Gor., zdaj v Trstu. Oče Angel, poštni uslužbenec (gl. čl.), mati Frančiška Dariš, gospodinja. Po osn. š. v Bazovici in Niž. sred. šoli v Trstu (mala matura 1948) je v Lj. dovršil gimn. in 1968 diplomiral na AG iz klavirja in kompozicije. Službe: od 1957–62 in od 1971–83 prof. klavirja, teorije, harmonije, oblikoslovja in komorne igre na šoli GlasbM v Trstu, od 1977 tu načelnik klavir, oddelka, član uprav, odb. in umetn. sveta, od 1967–70 prof. v Gorici, od 1970–73 korepetitor in od 1973 do zdaj pianist v simfoničnem orkestru gledališča Verdi v Trstu; od 1962 do 1967 je bil svobodni umetnik in je nastopal v It., poldrugo leto s svojim Triom na Finskem, v Nemčiji. Uveljavil se je kot pianist, komponist in dirigent. – Pianist: Nastopil je na več sto koncertih kot pianist in tudi kot spremljevalec, še kot študent je nastopal na glasbenoliter. večerih v Trstu in Lj. Zelo bogato je dolgoletno sodeloval z RAI Trst A, za katerega je dosti snemal kot solist in kot spremljevalec, snemal je tudi za RTV Lj. in Koper. 1960 je sodeloval kot pianist in vibrafonist na Festivalu dveh svetov v Spoletu in 1968 v Vidmu z Orchestra Sinfonica di Udine, 1971 je posnel ploščo LP v Turinu za Fonit Cetra z orkestrom Jazz Sebastian Bach. Večkrat je igral kot pianist solist s simfoničnim orkestrom RTV Lj. in dobil študentsko Prešernovo nagrado. V jul. 1969 je nastopil kot pianist-solist skupaj s takratnimi vodilnimi umetniki (A. Dermota, Mar. Lipovšek, Lad. Korošec, Nada Vidmarjeva) v Kostanjevici na Krki za 70-letnico akad. slikarja Bož. Jakca, preko 60 krat s komornim zborom gled. G. Verdi iz Trsta (Trst, Lj., Pulj, Reka, Videm, Portorož, Gor. itd.). – Komponist: scenska glasba: Prvo scensko glasbo je napisal za komedijo Jos. Tavčarja Nicki zlati deček. Do zdaj je napisal preko 90 scenskih glasb za SSG Trst, lj. Dramo, MG1 Lj., PDG Nova Gor., za RAI Trst A, RTV Lj., R. Skopje, RO Trst itd. 1967 je na Festivalu jsl. gledališč Sterijino pozorje v Novem Sadu prejel nagrado za scensko glasbo k drami Ne vedno kakor lastovke F. Benedetta. Pomembnost te nagrade je v dejstvu, da so takrat sploh prvič nagradili scensko glasbo, ker še ni bila predvidena v pravilniku. Spomladi 1976 je prejel drugič na Sterijinem pozorju nagrado Saveza kompozitora Jsle za scensko glasbo k drami A. Leskovca Dva bregova. V jeseni istega leta je prejel Borštnikovo nagrado v Mrbu za isto dramo. Zelo uspele so scenske glasbe za otroške predstave: Rdeča kapica, Trnjulčica, Pepelika, Jurček, Plešoči osliček. Srce igračk, Vitez na obisku, Maks žvižgač, Ole-luk idr. 1968 je prejel tretjo nagrado na natečaju za izvirno božično pesem v organ. Zveze cerkv. pev. zborov v Gor., 1969 drugo nagrado in častno omembo na natečaju za zborovsko pesem ZSKP v Gor. Ob poimenovanju šole po pisatelju Jos. Ribičiču pri Sv. Jakobu v Trstu 1980 je prejel drugo in tretjo nagrado (prva ni bila podeljena) na natečaju za mladinske zborovske skladbe na besedila Jos. Ribičiča; razpisala ga je GlasbM. Za odprtje Kult. doma v Gor. 1981 je napisal in dirigiral glasb, kolaž Krvava rihta na besedilo F. Benedetiča. V letih 1963–64 je sodeloval kot avtor na festivalu lahke glasbe v Sandrigu (Vicenza). – Dirigent: Za prvi (1963) in drugi (1964) festival slov. popevke v organ. PD Barkovlje v Trstu je korigiral in aranžiral vse popevke, vadil pevce in orkester Miramar ter dirigiral vse nastope v Avditoriju (snemal RAI Trst A in RTV Lj.). V apr. 1967 je aranžiral vse skladbe in vodil izvedbo s trž. ritmosimf. ork. v kino dvorani V. Veneto v Trstu 7 večerov z naslovom Serata di una bella primavera. Od 1970–77 je vodil veliki Jazz orkester amer. tipa (Big Band) Musiclub, sestavljen iz članov ork. gled. Verdi v Trstu, in dirigiral veliko koncertov v Politeama Rossetti, Avditoriju, na trž. univerzi idr. S tem ork. je B. izvajal samo svoje skladbe – osem od 3 do 5 stavčnih suit – in priredbe drugih skladb, napisal jih je ok. 80. Z njimi so nastopili najboljši trž. solisti in pevci, vse to je snemal RAI Trst in R. Koper. Z ork. Musiclub je 1976 snemal LP ploščo Grado, seine Lente und sein Meer. Sam je tudi napisal in naštudiral s pevci vseh 16 priredb. Od 1979–83 je sodeloval kot komponist, pianist in improvizator v satiričnih kabaretih na RAI Trst A 220 volt, nato v kabaretu Le balcon in na več nastopih v Avditoriju v Giordob Cardragi in napisal za te kabarete preko 250 skladb in songov. Od 1970 sodeluje tudi kot komponist, pianist in aranžer pri nekaterih baletih, operah in skoraj vseh operetah v gled. Verdi v Trstu. 1973 je delal kot korepetitor pri opernih predstavah v Vicenzi, Roveretu, Trentu z Mariom Del Monaoom v glavnih vlogah. 1982 je bil aranžer in vodja godalnega orkestra v filmu C 'era una volta in America (režija Sergio Leone). V jeseni 1982 je nastopil kot pianist in aranžer na slavnostnem koncertu v Politeama Rossetti v Trstu za 50-letnico RAI, 1987 v Devinu ob odprtju steze R. M. Rilkeja. Od 1987 je dirigiral preko 30 koncertov svojih del in priredb z vokalno skupino zbora gled. Verdi in malim ork. istega gled. S tem gled. je gostoval v Lj., Zgbu, Bergamu, Beljaku, Clcu, Wiesbadenu, Messini, neštetokrat v Spoletu na Festivalu dveh svetov. – Napisal je tudi nekaj skladb za Trieste harp ensemble (kvartet harf), njegovo skladbo Fantasia sudamericana je ta ansambel izvajal v Trstu, Vidmu, Milanu, Celju, Novem mestu, Lj., Novi Gor. in v Londonu (1991). – V obeh javnih oddajah Mladi pevci v organizaciji RAI Trst A v letih 1988 in 1990 je spremljal na klavirju vse nastopajoče otroke. – B. se je lepo uveljavil v glasbenem svetu. O njegovi glasbi k Benedetičevi drami Ne vedno kakor lastovke je zapisal kritik J. Koren: »Mladi tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec je napisal glasbo, ki se je stilno in melodično v ritmiki in čustvovanju lepo zlila z besedilom in ki tudi sama zase predstavlja mojstrovino« (PDk 5. mar. 1967). Prof. in skladatelj Pavle Merkù pa je ob 2. Rahmaninovem klavirskem koncertu, v katerem je nastopil kot pianist B., poudaril, da »smo čutili pred sabo pristnega glasbenika« (NRazgl 10. febr. 1962). – V slovenskem svetu nastopa Bevilacqua kot Vodopivec.

Prim.: Osebni podatki (16. okt. 1992); vu (Vrabec Ubald), Po koncertu ork. lj. Akad., PDk 20. jan. 1962; Doriano Saracino, Due Rahmaninov, S. O. S. Trieste 20. Jan. 1962; P. Mercu, Orkester lj. Akad. za glasbo v Trstu, NRazgl 10. febr. 1962; J. Koren, Ob krstni uprizoritvi Benedetičeve drame »Ne vedno kakor lastovke«, PDk 5. mar. 1967; Tržaški nagrajenci Sterijinega pozorja, NL 22. maja 1969 skupin. sl.; U. Vrabec, Solistični koncert GM, Radio Trst A 23. jan. 1971; And. Inkret, Sterijine nagrade, Delo 26. apr. 1976; I. Silič, Četrti abon. konc. GM, PDk 24. dec. 1977 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Bevilacqua, Aleksander (1934–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004080/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine