Novi Slovenski biografski leksikon

Otroštvo je preživljal v Lokavcu pri Ajdovščini. Ko je pri enajstih letih v nesreči oslepel, je šolanje nadaljeval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani; po šolanju na gimnaziji v Novi Gorici se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter 1972 diplomiral iz zgodovine in filozofije. Po šestmesečnem poučevanju na gimnaziji v Novi Gorici (1972) je s štipendijo francoske vlade (1972, 1974 in 1975) nadaljeval študij filozofije in estetike na Université Paris 1 Panthéon-Sorbonne. Magistriral je 1973 (Umetnost in družba v sodobni francoski estetiki), doktoriral 1976 (Estetika Blocha in Adorna). Od 1976 je bil znanstveni sodelavec na Centre National de la Recherche Scientifique v Parizu. Od 1982 ima francosko državljanstvo. 1988 je bil uradni fotograf pariškega Meseca fotografije (Mois de la Photo) in imel prvo samostojno razstavo. Odtlej je redno razstavljal (mdr. Tokio, Carigrad, Berlin, Praga, Montreal, Ljubljana, Ajdovščina), vodil seminarje in delavnice o fotografiji ter predaval na mednarodnih srečanjih. Po upokojitvi 2012 živi med Lokavcem in Parizom.

Bavčar je aktiven predvsem kot fotograf in kot pisec osebnoizpovedne proze, spremnih besedil k literarnim delom in strokovnih filozofskih razprav, zlasti s področja estetike. Kot gostujoči profesor na evropskih in ameriških univerzah predava o estetiki in problematiki slepih. Zaradi slepote je njegov pristop k fotografiji specifičen, večplasten ter neločljivo povezan s filozofskimi razmišljanji o bistvu in izvoru podobe. Izkušnja slepote mu je omogočila vzporedno življenje videčega in slepega. Fotografiranje in pisanje o fotografiji se v njegovem delu dopolnjujeta. Pri ustvarjanju podob izhaja iz podob vidnega sveta, ki si jih je v spomin vtisnil v otroštvu, in iz spoznavanja sveta z drugimi čutili. Izhaja iz domišljije oz. sveta, ki ga vidi s t. i. tretjim očesom, nato pa s tehniko fotografije ustvari fizično podobo. Nerad ima oznako fotograf, ustreznejša se mu zdi konceptualni umetnik, saj njegove podobe ne evidentirajo realnosti, ampak njegove simbolične, režirane vstope v camero obscuro in njegove ideje. Bavčarjeva fotografija ne odslikava zgolj vidnega sveta, z združevanjem podob in svetlobnih posegov podaja kompleksnejše koncepte ter nudi prostor za interpretacijo. Motivika je raznolika; med študijem je začel s portreti in krajino, danes so njegove stalnice avtoportret, portret, akt, krajina (serije Angeli – spomin na Rilkeja, Portreti, Avtoportreti, Spomini na otroštvo, Slovenska krajina, Pogled vode, Zvezde, Kozmični pogled, Pogledi narcisa, Pogledi ranjenega Erosa, Nemogoči pogled Narcisa, Ljubkovanje svetlobe, Taktilni spomin, Taktilni pogled, Sveta Lucija, Braillova zibelka). Fotografija je zanj refleksija o podobah, tehničnih sposobnostih, pomenu fotografije in fotografiji v filozofiji.

Je častni član znanstvenega Inštituta za kritične študije »17« v Ciudadu de Méxicu, v okviru katerega je ustanovil Laboratorij za nevidno. Je prejemnik dveh častnih doktoratov (Inštitut za kritične študije »17« , Ciudad de Mexico, 2010; Univerza v Novi Gorici, 2011), srebrnega reda RS za zasluge (2004), priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament mu je 2016 podelil nagrado državljan Evrope, istega leta je prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)
  • Jahre des Lichts, Berlin, 1991 (soavtor Walter Aue).
  • Le voyeur absolu, Paris, 1992 (slovenska izdaja: Absolutni voajer, prevod Suzana Koncut, Ljubljana, 1997).
  • Les tentes démontées on le monde inconnu des perception, Paris, 1994 (litografije Miquel Barcelo).
  • L’inaccessible étoile ou un voyage dans le temps, Bern, 1996.
  • A la rencontre de l’ange, Berlin, 1996.
  • Le troisième œil, Naples, 1997.
  • Mémoires rapprochées, Neuwiller, 1998.
  • Dialogo en la oscuridad, Mexico, 2008.
  • Die Säge, Berlin, 2005.
  • Engel unter dem Berg : Die Geschichte einer Sehnsucht, Berlin, 1996 (avtobiografija).
  • Memoria do Brasil, São Paulo, 2003.

Samostojne razstave

  • Pariz, Sunset Jazz Club, 1987.
  • Strasbourg, 1989 (Galerie Finnegan's).
  • Pariz, 1990 (FNAC Forum).
  • Strasbourg, 1999 (FNAC).
  • Kijev, 1999 (Institut francais d'Ukraine).
  • Strasbourg, 2000 (Foyer du Comité des Ministres, Conseil de l'Europe).
  • São Paulo, 2003 (Itaú Cultural).
  • Rim, 2012 (Museo di Roma in Trastevere).
  • Neapelj, 2014 (Museo Archeologico Nazionale di Napoli).

Skupinske razstave

  • Nacht (Galerie Susanne Zander, Köln, 2005).
  • La photographie en dehors des clichés (Galerie del'Ancien College Chatellerault, 2009).

Viri in literatura

Filmi o Evgenu Bavčarju

  • Narcis brez ogledala, režija Mitja Milavec, RTV Ljubljana, 1987.
  • Le regard ébloui, režija Jacques Duchamps, FR3/La 7, 1988.
  • Evgen Bavčar – Dunkles Licht, režija Peter Stephan Jungk, ZDF/ORF, 1992.
  • »L'absence«, scenografija in režija Peter Handke, Road Movies Filmproduktion/Gémini Films/WDR/Marea Films/La Sept, Canal+, 1992.
  • Bilder von anderswo, režija Ralf Zöller, Gunther Bolley Filmproduktion/Hochschule für Fernsehen und Film München/Ralf Zöller Filmproduktion, 1994.
  • Janela de Alma, režija João Jardim, Walter Carvalho, Brazil Telecom/Copacabana Filmes e Produções/Dueto Filmes/Estúdios Mega/Ravina Filmes/Tibet Filme, 2001.
  • Tentatives de se décrire, režija Boris Lehman, Dovfilm, 2005.
  • Le Photographe aveugle, režija Natalija Bogdanovska, Nederlands Fonds voor de Film, 2009.
Štebih, Renata: Bavčar, Evgen (1946–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003860/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bavčar Evgen Angel, filozof, pisatelj, fotograf, kulturnik, r. 2. okt. 1946 v Lokavcu, živi in dela v Parizu. Oče Franc, kotlar, mati Avgusta Schlegel (iz plemiške rodbine Schlegel iz Ajdovščine), gospodinja, sestra Marija in nečakinja Veronika, ki večkrat nastopa na B-jevih fotografijah. Osn. š. je obiskoval v domačem kraju do 10. leta starosti, ko je zaradi nesreče izgubil levo oko in polagoma popolnoma izgubil vid. Dve leti se je zdravil na očesni kliniki v Lj. 1963 je končal šolanje na Inštitutu za slepe v Lj. Od 1963 do 1967 je študiral na gimn. v Novi Gor., kjer je tudi maturiral. Nato se je vpisal na Filoz. fak. v Lj. in diplomiral iz filozof. in zgod. 1972 je prišel v Pariz in se vpisal na Sorbono (filoz. in estetika). Nov. 1973 je dosegel magisterij iz estetike, 23. jun. 1976 pa z odliko doktorat iz filoz. in estetike. Istega leta je začel raziskovalno delo na CNRS (Centre national de la recherche scientifique), za katerega dela še danes, in nadaljeval študije za pridobitev državnega doktorata (na temo Art et société dans les esthétiques françaises contemporaines). Za CNRS je opravil raziskavo Bloch, Lukacs, Adorne et Benjamin face à l'expressionisme allemand. 1983 je to delo razširil s posebnim ozirom na Benjamina in Adorna L'expressionisme musical. V okviru manifestacij Mois de la photo je bil nov. 1988 izbran za uradnega fotografa meseca. Avg. 1992 je bil docent Poletne akademije na Visoki šoli za likovno umetnost v Berlinu. – B-jevo raziskovalno delo je zelo široko in raznolično. Filoz. in estet. razpravam se pridružujejo literar. in kulturnozgod. ter leposlovni sestavki, v zadnjem času pa se intenzivno posveča fotografiji in njenim estetskim možnostim. Kot fotograf gotovo tudi v svetovnem merilu predstavlja izrazito redkost, če že ne izjemo. B. je tudi glasbeno izobražen in igra harmoniko. – Zelo obširen je seznam B-jevih publikacij v raznih franc., nem. in slov. strok. revijah in drugih časnikih in časopisih, npr. : študija o delu H. Lefebvra La conscience mysti fiée; Ivan Cankar et la réalité sociale de Vienne (Revue d'esthétique 1984); prevod Les souvenirs viennois de J. Vidmar (Revue d'esthétique 1984); prispevek k delu M. Gibsona Les horizons du possible (1984); Poétique de l'histoire par Benjamin dans ses Theses sur la philosophic de l'histoire (v Recherches poiétiques, Ed. du cNRS, Pariz 1985); pogovor s pisateljem Hervéjem Gui-bertom o problematiki slepih (L'Autre Journal, febr. 1986); prevedel v franc, film o Plečniku in P-ove citate na istoim. razstavi v Centru G. Pompidou (marec 1986); čl. o Plečniku (v švic. reviji L'Oeil, maj 1986); pogovor s pisateljem M. Kundero o češki liter. v Masařikovem času (Delo, maj 1986); pogovor o srednjeevrop. kulturi in njenih odmevih v Franciji (Nova revija, maj 1986); uv. tekst za program predstave Des aveugles (po romanu H. Guiberta) v Théêtre de la Tempéte v Vincennes (sept. 1986); prispevek za skupinsko delo Benjamin et Paris (Ed. du Cerf, Pariz 1986); sociološka predstavitev študentskih dogodkov v Parizu (Nedeljski dnevnik, dec. 1986); Éscrire slovène à Trieste (Cahiers pour un temps, Centre G. Pompidou, marec 1987); La presence slovène en Carinthie (Austriaca, Cahiers d'information sur l'Autriche, št. 24, jun. 1987); predstavitev slov. pesnikov Daneta Zajca in Branka Novaka (La nouvelle alternative, št. 6, jun. 1987); pogovor s Florjanom Lipušem o njegovi knjigi L'élève Tjaž (La quinzaine littéraire, št. 490, 16. /31. jul.); čl. o Vilenici in srednje-evrop. liter. nagradi in čl. o posvetu Regard de Ljubljana v okviru srečanj o Srednji Evropi na Institut d'histoire du temps present (oba v La nouvelle alternative, št. 8, dec. 1987); čl. o razstavi Z. Mušiča v C. G. Pompidou (Art presse, febr. 1988); Vìvre sans voir (Lettre Internationale, št. 31, mar. 1988); čl. o Alamutu V. Bartola (La quinzaine littéraire, št. 513, 15. /31. jul. 1988); čl. o Petru Handkeju (La quinzaine littéraire, jun. 1989); A la recherche de la lumière (v nem. reviji La chambre obscure, 1989); predgovor za slov. izd. Handkejeve knjige Pisateljev popoldan (1989); La peinture les yeux fermés (Lettre Internationale, dec. 1989, nem. izd.); Boris Pahor, pisatelj slovenskega Trsta. Nekaj misli o njegovem delu in življenju (Korenine 1st. 28, nov. 1990). L. 1992 je izšel pri zal. Seuil v Parizu b-jev prvenec Le voyeur absolu (osem biogr. črtic in B-jeve fotografije), čl. Berlin in veter (Lettre Internationale, št. 18, sept. 1992, nem. izd. ; celotna št. opremljena z B-jevimi fotografijami o Berlinu). – B. se z referati (ki so nato večkrat objavljeni) redno udeležuje kolokvijev, seminarjev, kongresov npr. : 9. svet. kongres o estetiki (Dubrovnik 1980); kol. o H. Lefebvru (Pariz, febr. 1983), o Benjaminu (S. G. Pompidou, Pariz, apr. 1983), o Marxu (Pariz, 1983); kol. Les sens interdi« (z referatom Uiden- tité de l'artiste handicapé et la creation in Les sens impossibles, Lyon, dec. 1983); 10. kongres o estetiki (ref. L'énigme de l'oeuvre d'art, avg. 1984); kolokvij Vienne (C. G. Pompidou, oktober 1984); kolokvij o Blochu (Collège international de philosophic, Pariz, november 1984); kol. Bloch-Lukacs (Goethe Institut, Pariz, mar. 1985); debata La problématique de rimagination (Musée de l'Homme, Pariz, apr. 1985); kol. v org. Ministrstva za kulturo (z ref. Les sens impossibles, Pariz, okt. 1985); kol. Trieste (C. G. Pompidou, Pariz, jan. 1986); pred. o delu M. Kundere (Franc. kult. center, Lj., maj 1986); kol. La cécité et la littérature, Th. de la Tempète, Vìncennes, nov. 1986); pred. Filozofija in šolska institucija v Franciji (Univ. v Lj., apr. 1988); pred. o slov. liter. v okviru srednjeevr. prostora (Trst, maj 1988); pred. o fotografiji (Pariz, mar. 1989, École des arts décoratifs, Strasbourg, maj 1989); pred. o estetiki fotografije pri W. Benjaminu in R. Barthesu (Univ. v Lj., 1989); pred. La fotografia e il problema dell'immagine (Scuola d'arte, Gorica, dec. 1989). – B. redno sodeluje pri fr. radijskih in včasih tudi telev. oddajah. Na rad. progr. France Culture npr. : Slovénie entre Vienne et Trieste (26. febr. 1985); o J. Plečniku (apr. 1986); o Jesenskem festivalu (sept. 1986); La Slovénie (v oddaji Les voix dijsilence Antoina Spire, 4. okt. 1986); o filmu Le regard ébloui (v oddaji Agora Gillesa Lapougea, 1987); ciklus La description des tableaux (febr. 1989); ciklusa o vetru in o dišavah (maj 1989); ciklus La peinture les yeux fermés (avg. 1989); sod. pri odd. Le bon plaisir P. Handkeja (nov. 1989); ob predstavitvi svoje knjige Le voyeur absolijsodeloval na telev. progr. Antenne 2 v oddaji B. Pivota Bouillon de culture (1992). Pripravil več oddaj za Radio Koper (v slov. in it. npr. o kol. Trieste v C. G. Pompidou, 1986, o slov. liter., 1988), za Radio Trst A (1986, maj 1988), za telev. odd. Alpe Jadran (1986). – B. je aktiven tudi kot organizator kult. srečanj v Parizu, npr. pobudnik in koordinator slov. prisotnosti (ki je uradni prireditelji niso načrtovali) na razstavi Trouver Trieste (Pariz 1986); več o slov. liter. v Plečnikovem času (C. G. Pompidou, Pariz, 9. apr. 1986); večer s pesnikoma A. Pregarcem in M. Kravosom ter slikarjem E. Vecchietom (It. kult. center, Pariz 1988); dva liter. večera o slov. koroški književnosti (Avstrijski inštitut, Pariz, 30. in 31. maja 1988); večer, posvečen Jožetu javoršku (Jsl. kulturni center, Pariz 1988). – 1989 je B. predložil pariškima založbama Cerf in La Table ronde načrt za izdajanje slov. leposl. del v franc. V C. G. Pompidou je 21. maja 1990 pripravil dan o slov. književnosti (v okviru La revue parlée). B. je od 1986 član DSLU in stalni sodelavec Vilenice. – Zelo bogata je B-jeva fotografska dejavnost. Fotografirati je začel že v mladih letih, zadnje čase pa z velikim uspehom razstavlja po Evropi. Nekaj B-jevih razstav: Carré noir sur vos nuits blanches (Club de jazz Le Sunset, Pariz, apr. 1987); Narcisse sans miroir (Galerie Finnegan's, Strasbourg, jun. 1989); E. Bavčar. Fotografije (Gal. R. Debenjaka, Kanal, nov. 1989); Photographies (Francoski kult. center, Lj., mar. 1990); Innen und Aussen (naročilo in razstava fotografij, Ruine der Kùnste, Berlin, apr. 1990); Innen und Aussen (Akademie der Kunste, Berlin, jul.-avg. 1990); E. Bavčar le photographe aveugle (Photoforum Pasquart, Bienne, sept. 1990; Photo Folie, Zürich, sept. 1990); Les images d'ailleurs (FNAC Forum, Pariz, jul.–sept. 1990); E. Bavčar le photographe aveugle (École municipale des Beaux-Arts, Boulogne-sur-Mer, dec. 1990); Licht ohne Schatten (Museum für Fotografie, Braunschweig, febr. 1991); Photographies (École municipale des Beaux-Arts, Chàtellerault, mar. 1991); Fotografias de E. Bavčar (Almediterranea '92, Escuela de artes aplicadas y oficios artisticos, Almeria, Španija, apr. 1991); Photographies (Galerie espace St. Cyprien, Toulouse, apr. 1991); razstava fotografij (Ankara, Turčija, sept.–okt. 1992). – O B. so bili posneti filmi in reportaže: Narcis brez ogledala (RTV Lj., 1987); Le regard ébloui (real. Jacques Du-champs, FR3, La 7; predv. mar. 1988 in maja 1990); reportaža Holandske televizije (nov. 1989); reportaža Paris Cable (predv. mar. 1990); reportaža FR3 Toulouse (predv. nov. 1990); film za Canal Sante (real. Stéphane Leblanc, predv. mar. 1991); dokument, film v real. Ralfa Zellerja Nemčija 1992); dokument, film v real. Petra Junga (Avstrija, 1992).

Prim.: Osebni podatki; katalogi in spravljenke fotografskih razstav; slov. in svetovno časopisje o njegovem delu (celotni pregled vseh ča-spisov, revij idr. v arhivu PSBL); Fr. Bole, Evgen Bavčar, intervju, Ognjišče 1992, št. 11, z več slikami.

V-č

Koršič, Verena: Bavčar, Evgen (1946–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003860/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine