Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno, nižjo srednjo šolo in klasični licej je obiskoval v Trstu, univerzo v Madridu (1955–57) in v Trstu od akademskega leta 1957/58 do 1962/63, ko je diplomiral iz fizike. Študij je nadaljeval na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je 1982 doktoriral iz mehanskih ved z disertacijo Resonančni prenos energije pri površinskih valovih v plitvi vodi s spremenljivo globino. 1961–86 je v Trstu poučeval fiziko in matematiko na višjih srednjih šolah, na učiteljišču, ter znanstvenem in klasičnem liceju. 1967 je bil zaposlen kot asistent na Oddelku za meteorologijo (Department of Atmospheric Sciences) na univerzi v Fort Collinsu (Colorado, ZDA). Kot raziskovalec je bil 1968–73 zaposlen na Geofizikalnem observatoriju v Trstu, v tem času se je tudi udeležil več oceanografskih odprav v Jadranskem in Sredozemskem morju (Kreta, Rodos). V šolskem letu 1982/83 je poučeval matematiko in fiziko na Zavodu združenega sveta v Devinu blizu Trsta. 1983–86 je predaval hidrodinamiko in vodil seminar iz teorije grafov na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 1985 je bil habilitiran v naziv docenta. 1987–2003 je predaval na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, po upokojitvi 2003 pa je tam predaval honorarno še do 2008.

Fizikalne članke iz splošne mehanike, mehanike tekočin in oceanografije je objavljal v revijah: American Journal of Physics, Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata in v Rivista Italiana di Geofisica, matematične članke iz teorije števil pa v Mathematical Gazettu. Napisal je tudi več poljudnih fizikalnih in matematičnih člankov v Obzorniku za matematiko in fiziko ter v Preseku. V soavtorstvu s Tomažem Pisanskim je napisal knjigo Najnujnejše o grafih.

1983 je od Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) prejel Priznanje za večletno sodelovanje pri reviji za mlade matematike, fizike in astronome Presek. 1997 mu je Univerza v Mariboru podelila bronasto plaketo za izjemne dosežke na znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem področju.

Dela

  • Seiches in the Adriatic Sea : a theoretical approach, Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata (Trst), 14, 1972, št. 53/54, 25–33.
  • Una relazione empirica tra l'ampiezza dell'acqua alta a Venezia e la distribuzione della pressione atmosferica sull' Adriatico, Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata (Trst), 21, 1972, št. 1/2, 39–42 (soavtor Ferruccio Mosetti).
  • Statistical fluctuations on a wave record of finite size, Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata (Trst), 16, 1974, št. 64, 266–270.
  • Ivan Žiga Popovič – predhodnik oceanografije, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 4, 1979, 127–143.
  • Najnujnejše o grafih, Ljubljana, 1985 (soavtor Tomaž Pisanski).
  • The Master : Spy : Problem 89–5 by Raymond Smullyan, Mathematical intelligencer, 11, 1989, št. 3, 26.
  • Maximum ranges in ideal projectile motion – A generalization, American journal of physics (Woodbury etc.), 58, 1990, št. 4, 408–409.
  • More on the shot-putter problem, Mathematical Gazette (London), 82, 1998, št. 494, 299–302.
  • Simple mappings in mechanics, Mathematical Gazette (London), 83, 1999, št. 498, 421–425.
  • Power solutions of some Diophantine equations, The Mathematical Gazette (London), 97, 2013, št. 538, 107–110.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

Bajc, Borut: Bajc, Drago (1935–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bajc Drago (do 1984 tudi Karel in Carlo), fizik, r. 28. nov. 1935 v Trstu, živi v Trstu in Mariboru. Oče Karlo je bil delavec, mati Zora Terčon, gospodinja, brat Marijan (gl. čl.). Osn., niž. sred. šolo in klas. licej je obiskoval v Trstu, U. v Madridu (1955–57) in Trstu, kjer je v ak. 1. 1962/63 diplomiral iz fizike. Podiplomski študij z doktoratom (1982) iz mehanskih ved pa je opravil v Lj. Tam je bil 1985 izvoljen za docenta za področje mehanika. Učil je matem. in fiz. na tržaških sred. šolah, učiteljišču, klas. in znanst. liceju Fr. Prešerna. Eno leto (1967) je kot research assistant preživel v ZDA (Fort Collins, Colorado). Od 1968 dalje je kakih pet let sodeloval pri tržaškem Geofizikalnem observatoriju kot raziskovalec, udeležil se je več oceanografskih odprav v Jadranskem in Sredozemskem morju (Kreta, Rodos). Eno leto (1982/83) je učil na Zavodu združenega sveta v Devinu. Tri leta (1983–86) je honorarno predaval na U. v Lj. Od 1987 pa je redno zaposlen na Pedag. fak. U. v Mrbu, kjer predava Fiziko 1 in Matematično fiziko. – Njegovi članki iz splošne mehanike, mehanike tekočin in oceanografije so izšli v American Journal of Physics, Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata, Rivista Italiana di Geofisica in v Obzorniku za matem. in fiz. Več desetin poljudnih člankov z matem. in fizikalno vsebino je izšlo v mladinski reviji Presek. V sodelovanju z dr. T. Pisanskim je napisal knjigo Najnujnejše o grafih (DMFA SRS 1985). V Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4 (Slov. matica 1979) je prispeval daljšo razpravo Ivan Žiga Popovič predhodnik oceanografije. S poljudnoznanstvenimi novicami je dalj časa sodeloval pri Mladiki. Za slov. tržaški radio je pripravil serijo poljudnih oddaj iz fizike. Njegov konjiček je šah. Kot šahist nastopa za društvo Polet. Več let je vodil šahovski krožek na osn. š. Bazoviški junaki in dalj časa pisal šahovsko rubriko v Novem listu.

Prim.: Osebni podatki; poročila o delu v časop.

Ropet

Petaros, Robert: Bajc, Drago (1935–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine