Novi Slovenski biografski leksikon

BRECELJ, Marijan (psevdonimi Ajdovec, Benevolus Lector, Bibliofil, Severin Res, Stanko Mirtič; šifre -re, -trn, Brj., A. B., B., D. N., M. B., m. b., mb., -nb-, N. B., N. J., n. j., -re-), bibliograf, leksikograf, publicist, pesnik (r. 1. 5. 1931, Ajdovščina). Oče Ciril Brecelj, delavec, kmet, mati Marija Brecelj, r. Skočir. Vnuk Danijel Brecelj, pianist, skladatelj.

Po italijanski osnovni šoli v Ajdovščini je nadaljeval šolanje v salezijanskem zavodu z zasebno klasično gimnazijo v Gorici (1943–44), na klasični gimnaziji v Castelleru (videmsko malo semenišče, 1944–45), slovenski klasični gimnaziji v Gorici (1945–47) in realni gimnaziji v Šempetru pri Gorici (1947–51). Poleti 1947 je bil zaradi posedovanja protirežimskega tednika Slovenski Primorec dva tedna v zaporu. Po maturi 1951 je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je študij po šestih semestrih opustil. 1954 se je zaposlil v Okrajni študijski knjižnici Gorica, ki je tedaj imela svoj sedež v solkanski osnovni šoli. Bil je njen prvi strokovni delavec. Ustrezno strokovno izobrazbo si je pridobil z lastnim študijem in obiskovanjem tečajev v NUK. Kot ravnatelj ljudske knjižnice se je 1956 zaposlil v Kopru, vendar se je že po nekaj mesecih vrnil v novogoriško študijsko knjižnico v Solkan. Ta je 1959 dobila nove prostore v Novi Gorici in bila 1962 preimenovana v Goriško knjižnico. Brecelj je bil v njej zaposlen kot knjižničar in vodja študijskega oddelka. Od 1978 do upokojitve 1990 je bil s samo njemu podeljenim nazivom častni bibliotekarski sodelavec zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja v Novi Gorici.

Že v dijaških letih je literarno ustvarjal. Prve pesmi je objavil v dijaških listih Naša vesna (1946) in Mlada setev (1946–47). V višjih razredih gimnazije je urejal šolska glasila Šestošolec, Sedmošolec in Nova pota ter zanje pisal pesmi in članke. Med študijem in pozneje je objavljal pesmi, prevode ter literarno- in kulturnozgodovinske prispevke v primorskih glasilih, mdr. v Borih, Mladiki, Zalivu, Obali in zlasti Goriških srečanjih, ki so bila ustanovljena tudi na njegovo pobudo. 1968 je izdal samostojno pesniško zbirko V času odmaknjena sidrišča, v kateri je v treh ciklih zbral najboljše pesmi iz svojega dotedanjega pesniškega ustvarjanja. V prvem ciklu je zbrana njegova ljubezenska lirika, v drugem z značilnim naslovom Črv v lobanji refleksivna in v tretjem krajinska. Njegov pesniški jezik, ki mestoma doseže individualen, samosvoj izraz, zaznamuje navezanost na tradicijo (Oton Župančič, Josip Murn, ljudske pesmi). Sočasno avantgardno pesništvo mu je tuje. Vsebinsko pesimizem, žalost in nostalgija prevladujejo nad optimizmom in veseljem do življenja. Po izidu zbirke je pesmi objavljal le še priložnostno. Nekatere njegove pesmi so prevedene v francoščino, italijanščino in furlanščino. Z literaturo se je ukvarjal tudi kot pisec literarnozgodovinskih prispevkov predvsem o literarnih ustvarjalcih Vipavske in Soške doline ter Brd (rubriki Imeli smo jih … v Ajdovskem tekstilcu in Naši veliki možje v Našem tedniku). S spremnimi besedami, komentarji in opombami je opremil več izdaj del, mdr. pesniški zbirki Ljubke Šorli in Ludvika Zorzuta ter izdajo korespondenc Francetu Bevku in Ivanu Trinku.

Blizu mu je bila tudi likovna umetnost. Pripravil je več razstav in razstavnih katalogov, mdr. Sodobni slovenski ekslibris, 1959 (1967–73 je bil predsednik Društva Ex Libris Sloveniae), Črnigoj-Hlavaty, 1960; Lozar-Medvešček-Volarič, 1968; Medvešček, 1971, 1973.

Zaposlitev v knjižnici mu je odprla nova področja delovanja. V Slovenskem Jadranu in zlasti Primorskih novicah je redno poročal o knjižnih novostih ter se ob tem uveljavljal predvsem kot bibliograf. Sestavil je vrsto osebnih in tematskih bibliografij, mdr.: Bevkova bibliografija, I, 1960; Bibliografia delle traduzioni slovene di opere italiane del 1945 al 1961, 1962; Bibliografija NOB tiska na Goriškem, 1963; Gradnikova bibliografija, 1964; Bibliografija partizanskega tiska na Primorskem, I, 1965; Knjižne izdaje Dantejevih del v jezikih jugoslovanskih narodov, 1965; Slovenski primorski koledarji, 1965, 1968; Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja, 1971 (skupaj s Francem Dobrovoljcem); Bibliografija izdaj GMD : 1924–75, 1979; Štiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino : 1555–2000, 2000. Njegovo bibliografsko delo dopolnjujejo bibliografski pregledi v katalogih slikarjev, mdr. 2xGO, 1972; Medvešček, 1973; Danilo Jejčič, 1974; Nedeljko Pećanac, 1974.

Kot leksikograf je sodeloval pri Leksikonu pisaca Jugoslavije, Slovenskem biografskem leksikonu, Enciklopediji Slovenije, furlanskem biografskem leksikonu (Dizionario biografico friulano) in predvsem Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, za katerega je dal pobudo, izdelal geslovnik, uredil prvih šest zvezkov in zanj napisal kar 355 gesel.

Od študentskih let dalje je tudi prevajal, predvsem prozo, pa tudi poezijo, dramatiko, otroško literaturo in strokovna besedila, sprva iz italijanščine, pozneje tudi iz španščine, francoščine, nemščine, angleščine, slovaščine, češčine, poljščine, ruščine, srbščine/hrvaščine v slovenščino ter iz slovenščine v italijanščino, mdr. Vicenteja Blasca Ibáñeza, Abela Moreauja, Piera Giovannija Mora, Sally Trench, Nikolaja Semenoviča Leskova, Vladimirja Nazorja, Iva Andrića. Zanimanje za jezike ga je spodbudilo, da se je zlasti po upokojitvi posvetil slovaropisju. Sestavil je dva obsežna slovarja: furlansko-slovenskega in brazilsko-slovenskega ter sodeloval pri večjezičnem slovarju Lingue d'Europa.

Za svoje delo je prejel več priznanj, mdr. Čopovo diplomo (1967) in Bevkovo nagrado (1978). Ob njegovi sedemdesetletnici mu je Goriški muzej posvetil številko Goriškega letnika, ki je izšel kot Brecljev zbornik.

Dela

  • Bevkova bibliografija, I, Koper, 1960.
  • Bibliografija NOB tiska na Goriškem, Nova Gorica, 1963.
  • Gradnikova bibliografija, Nova Gorica, 1964.
  • Bibliografija partizanskega tiska na Primorskem, I, Nova Gorica, 1965.
  • V času odmaknjena sidrišča, Trst, 1968 (pesniška zbirka).
  • Bibliografija prevodov iz slovenskega leposlovja, Ljubljana, 1971.
  • Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Nova Gorica, 1989.
  • Lingue d'Europa : dizionario pratico italiano-friulano-sloveno-tedesco-inglese, Udine, 1995; San Pietro al Natisone, 21998, 32011 (soavtor Gianni Nazzi, več sodelavcev za posamezne jezike).
  • Štiri stoletja in pol prevajanja italijanskih del v slovenščino : 1555–2000, Nova Gorica, 2000.
  • Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica, 2005.
  • Brazilsko-slovenski slovar = Dicionário brasileiro-esloveno, Šmarje - Sap, 2015, 22017.
  • Osebna bibliografija COBISS

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • PSBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper, 1985.
  • Branko Marušič: Marijan Brecelj – bibliograf in literarni zgodovinar, Primorski dnevnik, 3. 4. 1977.
  • Zoltan Jan: Petindvajsetletno delo Marijana Breclja, Primorska srečanja, 2, 1978, 40–44.
  • Marijan Brecelj: Nekaj drobnih spominov, Zbornik Goriške knjižnice Franceta Bevka ob njeni petdesetletnici, Nova Gorica, 1999, 61–63.
  • Branko Marušič: Marijan Brecelj – sedemdesetletnik, Goriški letnik, 28, 2001, 7–22.
  • Brecljev zbornik, Nova Gorica, 2003 (hkrati Goriški letnik, 28, 2001).
  • Žlahtno ujet v življenje besed, Družina, 9. 2. 2003 (intervju zapisal Jože Zadravec).
Grum, Martin: Brecelj, Marijan (1931–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003180/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Brecelj Marijan, pesnik, bibliograf, prevajalec, publicist, urednik, r. 1. maja 1931 v Ajdovščini. Oče Ciril, mati Marija Skočir. 6. razr. osn. š. (1937–43) v Ajdovščini, kl. gimn. v Castelleriu in Gor. (1943–47), realno v Šempetru pri Gorici (1947–51), 6 sem. slavistike na lj. U. Pesmi začel objavljati v dij. tipk. listu Naša vesna (1946), nato v Mladi setvi (1946–47). V višji gimn. ur. dij. glasila Šestošolec, Sedmošolec, Nova pota (pisal vanje pesmi in članke). Kasneje objavljal pesmi, prevode in drugo literarnozgodovinsko gradivo v Obzorniku PD, Kulturnih odmevih, KMD, JKol, SlovJ, Barčica, M(Trst), KolGMD, Sreč, Bori, PV, NM, PrimN, PDk, Galeb, Zaliv, Pastirček, Obala, Knjižnica, StudG, AjdovT, Naš list (Anhovo), Kaplje, TKol, NL, GorLtk, Družina, II Corriere del Friuli, GLGorGled., TolmZb, Celjski zbornik, Soča, Delo, NRazgl, Soča (od 1973–), IdrR. Samostojno izdal pesniško zbirko V času odmaknjena sidrišča, Trst 1968. Kot bibliograf je B. napisal vrsto osebnih in specialnih bibliografij, tako: Bevkova bibl., 1. d. (1960); Bibl. delle traduzioni slovene di opere italiane del 1945 al 1961, (1962, StudG in v poseb. odt.); Bibl. slov. sonetnih vencev (PrimN 1962); Opere italiane tradotte da Alojz Gradnik (StudG 1963); Bibl. NOB na Goriškem (1963), Gradnikova bibl. (1964), Bibl. partizanskega tiska na Primorskem, 1. d. (1965), Bibl. Bogomira Magajne (1965, v: Magajna, Življenje in sanje); Bibl. dantesca slovena (StudG 1965 in v pos. odt.); Knjižne izdaje Dantejevih del v jezikih jugoslovanskih narodov (GorKnjiž. 1965); Slovenski primorski koledarji (Knjižnica 1965, NL 1968); Osnutek Gregorčičeve bibl. (Gregorčičeva rojstna hiša na Vrsnem, 1966); Osnutek za bibl. Marija Kogoja (Ob stoletnici kanalske čitalnice..., 1967); Pregled Klavžarjevega publicističnega dela (Tabor pri Šempasu, 1968); Bibl. prevodov iz slovenskega leposlovja (skupaj z F. Dobrovoljcem, v: Le livre slovène 1971); Pregled periodičnega tiska, ki izhaja na Primorskem (1971); Osnutek bibl. o Cirilu Kosmaču (Obala 1971); Pregled književnega dela Ljubke Šorlijeve (v: L. Šorli, Izbrane pesmi, 1972); Bibl. pregled objav Ludvika Zorzuta (v: L. Zorzut, Ptička briegarca, 1974); Bibl. Danila Lokarja (v: D. Lokar, Zagata ni zagata, 1975); Bibl. Cirila Drekonje (TolmZb 2, 1975); Vazov pri Slovencih (GorLtk 1975); Bibl. izdaj GMD (v tisku). Sem gre prišteti bibl. preglede v vrsti slikarskih katalogov (P. Medvešček, 2xGO, D. Jejčič, N. Pećanac itd.). B.-jevo prevajalsko delo: iz it.: C. Puglisi, Zadnja ura, 1962; M. Praga, Vzorna žena, 1960 (rkp. Arhiv Gor. gled.); L. Candoni, Eva se bo rodila jutri, 1963; G. Moro, Frančišek in njegovi prijatelji; iz slovaščine: Sončni konj, 1957; L. Zúbek, Skriti vir, 1969; isti, Pomlad Adele Ostroluške [M(Trst), 1970–1]; R. Moric, Srnjaček uhaček, 1968; iz češčine: F. Jungbauer, V vrabčjem domu za dimnikom (Barčica 1955); iz španske knjiž.: V. Blasco-Ibáñez, Močvirje smrti (SlovJ 1956); Misterij sv. Treh kraljev (NL 1971, NM); iz nemške knjiž.: P. Alverdes, Soba žvižgačev (PrimN 1958–9); iz angleške (oz. amer.): A. Blake, Ubijal je počasi (PrimN 1959–60); M. Albrand, Dolga noč čakanja (PrimN kot »Sovražnik v hiši«, 1962–63, v knjigi 1973); iz poljščine: J. Dobraczynski, Nikodemova pisma (Družina 1969–70); iz francoske: A. Moreau, Frančišek je zapustil raj (1968–69 Družina, 1970); iz srbohrvaščine: S. Bulajić, Izvidniki ob Vidrnem jezeru (PrimN 1958) in dr. ter vrsta prevodov pesmi, novel, dramskih besedil različnih avtorjev. Iz it. in v it. je prevajal uvode v različnih slikarskih katalogih ali monografijah (npr. Risbe iz zaporov in taborišč, Macor, Kugy... itd.). Na literarnozgodovinskem področju: ur. in z uvodi, komentarji ter opombami opremil: Izbrane pesmi L. Šorli (1973); zbornik Valentin Stanič (1973); L. Zorzut, Ptička briegarca (1973); L. Zúbek, Skriti vir (1969); F. Bevk, Mlini življenja (1967); Moreau, Frančišek je zapustil raj (1970). V StudG objavil Alojz Gradnik poeta fra due mondi (1963), v AjdovT pod skupnim naslovom Imeli smo jih... serijo 13 podlistkov o literarnih ustvarjalcih Vipavske doline, v Našem listu pa 12 o ustvarjalcih Soške doline in Brd z naslovom Naši veliki možje. Objavil in z literarnozgod. opombami opremil vrsto korespondenc, tako: pisma Bevku, ki so jih pisali A. Res, M. Kogoj, Z. Kvedrova, F. S. Finžgar, J. Pogačnik, B. Vybiral, E. Besednjak, A. Budal, C. Drekonja); pisma I. Trinku; Stritarjeva pisma. Z ocenami, recenzijami spremljal slov., pretežno primorsko knjižno produkcijo. Kot leksikograf sodeluje pri LPJ, pri SBL (od 11. zv. dalje), PSBL. Sest. je priročnik za poljske turiste Slowenskie gadaniny (1966). Sporedno pisal tudi s področja likovne umetnosti; pripr. vrsto razstav in katalogov (npr. Sodobni evropski ekslibris, 1959; Črnigoj-Hlavaty, 1960; Lozar-Medvešček-Volarič, 1968; Medvešček-Volarič, 1970, 1972; Medvešček, 1971, 1973). V ozki zvezi s slikarstvom je tudi B.-evo delovanje na polju ekslibristike. Od 1967–73 je bil podpreds. Društva Ex libris Sloveniae, napisal uvoda v mapi ekslibrisov: 10 e. l. P. Medveščka, (1967); K. Andruszko, Slovenija, (1970). B. je bil sourednik Borov (1954, 1955), Knjižnice Goriškega knjižničarja, Sreč. Ur. je ponatis Klavžarjeve broš. Šempaski tabor, Gregorčičeva rojstna hiša na Vrsnem. Zastopan je v antologiji Božič na Slovenskem, 1970. Posamezne B.-jeve pesmi so bile prevedene v francoščino (Veno Pilon v Sreč, in v it. ter furlanščino, prev. M. Vertovec). Leta 1967 je prejel Čopovo diplomo. Bil je zunanji odbornik DBS, tajnik podružnice Slav. društva za Goriško idr.

Prim.: SB od 1953–; A. Škerl, LdP-B 1953, 172, 6; Zdr. Jelinčič, PrimN 1954, 49, 4; s. d. [=S. Dornik], SlovJ 1955, 32, 5; M. Š[alamun], SlovJ 1960, 41, 5, J. Munda, PrimN 1960, 44, 5; S. Bunc, NRazgl 1960, 24, 581; V. Smolej, JiS 1960–61, 135–6; J. Logar, Knj. 1960, 108–9; G. Hugues, II Gazz. 1962, 169, 4; PDk 1962, 156, 5; NL 1962, 409, 5; S. Bunc, PrimN 1963, 7; S. Crise, Umana 1963, 10/12, 30; B. Marušič, PrimN 1963, 25, 8; PDk 1963, 249, 7; J. Munda, Knj. 1963, 185; M. Kranjec, Knj. 1965, 94–5; J. Munda, Knj. 1965, 92–4; F. Dobrovoljc, Knj. 1966, 144–6; J. Logar, Knj. 1969, 159–61; M(Trst) 1969 s sl.; Z. T. [= Z. Tavčar-Rebula], NL 1969 (16. L), 6; T. Pavšič (ovitek pesniške zbirke 1969; A. Bizjak, Sreč 1969, 18, 68; F. [= L.] Vuga, Srec 1969, 18, 68; LPJ I, 1972, 334–5 s sl. in bibl.; SGL I, 1972, 77; NL 1970, 776, 5; B. Marušič PrimN 1973, 1/2, 6; T. Pavšič, PrimN 1974, 20, 8; F. Dobrovoljc, Knj. 1975, 153–4; MSE 1.

Ur.

Uredništvo: Brecelj, Marijan (1931–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003180/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine