Novi Slovenski biografski leksikon

BRAVNIČAR, Gizela (rojstno ime Gizela Pavšič), baletna plesalka, pedagoginja, koreografinja (r. 20. 2. 1908, Trst, Italija; u. 3. 2. 1990, Ljubljana). Oče Andrej Pavšič, mati Katarina Pavšič, r. Lovišček. Mož Matija Bravničar, skladatelj, pedagog, violinist, akademik, sin Dejan Bravničar, violinist, vnuk Igor Bravničar, slikar, pianist.

Pet razredov ljudske šole je obiskovala v Algringenu pri Metzu v Alzaciji (Lotaringija). Po prvi svetovni vojni je družina živela na Gorenjskem, kjer je obiskovala osnovno šolo najprej v Radovljici, nato v Škofji Loki. V Ljubljani je končala meščansko dekliško šolo pri uršulinkah (1924) in trgovski tečaj (1925). Balet se je učila zasebno; od 1926 pri Mariji Tuljakovi, nato pri Petru Gresserevu - Golovinu. Članica ljubljanskega Baleta je bila 1927–52. Nato je bila do upokojitve 1964 ravnateljica in profesorica na Srednji baletni šoli v Ljubljani (danes Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana). Z veliko vztrajnostjo ji je uspelo, da je baletna šola 1962 v Ljubljani v Turjaški ulici poleg glasbene šole dobila nove prostore. Klasični balet je Bravničarjeva začela poučevati že 1945 v Operno-baletni šoli in delo nadaljevala tudi po ustanovitvi Državne baletne šole v Ljubljani (1948). Obenem je bila partnerica Adolfa Jenka v njegovi šoli družabnih plesov v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bila aktivna članica OF.

Njena strma pot med vodilne balerine se je začela kmalu po nastavitvi v ljubljanskem baletnem ansamblu. Spočetka je bila angažirana kot baletna zboristka, od 1933 pa je plesala vrsto solističnih vlog. Slovela je po ženstvenih vlogah, ki jih je podajala z nežno krhkostjo in zavestno zapeljivostjo. Plesala je skoraj vse lirične vloge v ljubljanskem gledališču, v času, ko si je balet šele pridobival občinstvo in prostor v slovenski kulturi. V težavnih materialnih in delovnih razmerah je pripomogla k uveljavitvi baletne umetnosti na Slovenskem.

Za solistične nastope in pedagoško delo je 1971 prejela red dela z zlatim vencem. 1984 je postala častna članica Društva baletnih umetnikov Slovenije.

Dela

Balet

  • Hišna (Lujo Šafranek - Kavić: Figurine, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1931).
  • Japonka (Joseph Bayer:Punčka, Pia in Pino Mlakar, 1933).
  • Začarani ptič Začarani ptič (Nikolaj Nikolajevič Čerepnin: Začarani ptič, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1933).
  • Balerina (Igor Fjodorovič Stravinski: Petruška, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1935).
  • Šeherezada (Nikolaj A. Rimski - Korsakov, Šeherezada, Maks Froman, SNG Opera in balet Ljubljana, 1937).
  • Deklica (Robert Schumann: Metuljčki, Maks Froman, SNG Opera in balet Ljubljana, 1937).
  • Polovsko dekle (Aleksander Borodin: Polovski plesi, Maks Froman, SNG Opera in balet Ljubljana, 1937).
  • Terpsihora; Zapeljivka; Dekle; vloga (Josip Ipavec, Demetrij Žebre, Danilo Švara, Slavko Osterc, Emil Adamič, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar: Terpsihorin praznik; Hudič se zabava; Nabor; Valse interrompue (Baletni večer del slovenskih skladateljev), Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1939).
  • Vila; duet z Dragom Pogačarjem; duet s Petrom Gresserovim - Golovinom (Edvard Grieg, Franz Liszt, Maurice Ravel, Vítězslav Novák, Christoph Willibald Gluck: Bajka z daljnega severa; Nikotina; Druga Rapsodija (Baletni večer), Peter Gresserov - Golovin, Boris Pilato, SNG Opera in balet Ljubljana, 1941).
  • Piereta (Ernö Dohnányi: Pieretin pajčolan, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1942).
  • Nebo; Žalujoča žena; Nimfa (Ludwig van Beethoven: Stvarjenje; Zemlja; UničenjeSedma simfonija, Maks Kirbos, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943).
  • Piereta; solo (Ernő pl. Dohnanyi, Edvard Grieg, Maurice Ravel: Pieretin pajčolan; Bolero (Baletni večer), Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943–44).
  • solo (Wolfgang A. Mozart: Mandarin, Maks Kirbos, 1944).
  • solo (Maurice Ravel: Bolero, Peter Gresserov - Golovin, 1944).
  • Sužnja (Nikolaj Rimski - Korsakov:Šeherezada, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1945).
  • solo (drugi, šesti, šestnajsti ples) (Antonin Dvořak: Slovanski plesi, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1946).
  • Mařenka (Lucijan Marija Škerjanc: Mařenka (II. večer sodobne slovenske opere), Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1946).
  • Jelina mati (Fran Lhotka: Vrag na vasi, Pia in Pino Mlakar, 1946).
  • Muza, Mati (Ludwig van Beethoven: Prometejeva bitja, Pia in Pino Mlakar, SNG Opera in balet Ljubljana, 1947).
  • Žalost (Marjan Kozina: Diptihon, Pia in Pino Mlakar, 1948).
  • Marijanka (Antonin Dvořak:Cekin ali gosli, Pia in Pino Mlakar, SNG Opera in balet Ljubljana, 1948).

Operete in opere (baletni vložki)

  • solo (Maks Simončič: Pesem ljubezni, režiser in koreograf Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1936).
  • soloples (Karl Goldmark: Sabska kraljica, Ciril Debevec – režiser; Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1939, 1941).
  • solo; duet s Petrom Gresserovom - Golovinom (Peter Iljič Čajkovski: Pred pajkovo mrežo; Veselo srečanje (Suita iz baleta »Hrestač«), Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1940).
  • Pallas, boginja moči in modrosti (Francesco Cilèa: Adriana Lecouvreur, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1940).
  • solo (Charles Gounod: Faust (Valburgina noč), Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1941, 1942, 1943–44).
  • solo (Jules Émile Frédéric Massenet: Thaïs, Ciril Debevec – režiser, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1942, 1943, 1945).
  • solo (Franz Lehár: Zemlja smehljaja, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943).
  • baletni vložek skupaj z Marto Remškar, Maksom Kürbosom in balet (Johann Strauss: Netopir (Na lepi modri Donavi), Emil Frelih – režiser, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943).
  • ples (Janez Gregorc: Melodije srca, Emil Frelih – režiser, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943).
  • soloples (Georges Bizet: Carmen, Ciril Debevec – režiser, Peter Gresserov - Golovin, SNG Opera in balet Ljubljana, 1943–44).
  • skupaj s Slavkom Erženom, Tatjano Remškar, Štefanom Suhim (Modest P. Musorgski: Soročinski sejem (Zlodej in njegovo spremstvo), Hinko Leskovšek – režiser, Pia in Pino Mlakar, SNG Opera in balet Ljubljana, 1949).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Zasebni arhiv Vojka Vidmarja.
  • Arhiv SLOGI – Slovenski gledališki inštitut, mapa Gizela Bravničar.
  • PSBL.
  • ES.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
  • Henrik Neubauer:Obrazi slovenskega baleta : biografski leksikon, Ljubljana, 2013.
  • Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani za leta 1931–1948.
  • SiGledal - portal slovenskega gledališča, NGizela Bravničar (november 2017).
Testen, Petra: Bravničar, Gizela (1908–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003120/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bravničar Gizela roj. Pavšič, baletna solistka, koreografka, r. 20. febr. 1908 v Trstu. Od leta 1927 do 1952 članica lj. O, od 1952 pa do 1964 ravnateljica (istočasno tudi vzgojiteljica in profesorica) Srednje baletne šole v Lj., kjer ji je z vztrajnostjo uspelo, da je ta šola dobila ustrezne šolske prostore. V Lj. je absolvirala trgovski tečaj, istočasno pa se privatno učila baleta pri Tuljakovi in Golovinu. Spočetka je bila angažirana kot baletna zboristka, od 1933 pa je plesala vrsto solističnih vlog, med njimi: najprej v Švarovem Valse interrompue, nato naslovne vloge v baletih Začarani ptič, Šeherezada (dve različni koreografiji) in Marenka. Bila je Balerina v Petruški, Japonka v Punčki, Deklica v Metuljčkih Schumanna, Deklica v Polovskih plesih; solistične vloge odigrala še v baletih Pieretin pajčolan, Bolero, Mandarin (Mozart), Diptihon (Kozina), Cekin ali gosli ter nastopala v operah Gioconda, Sabska kraljica, Faust, Thais, Carmen, Baletnem večeru slovenskih skladateljev. Najbolj so ji ustrezale izredno ženstvene vloge, ki jih je podajala z nežno krhkostjo in zavestno zapeljivostjo, ko se je z njimi docela poistovetila. Ustvarila je tudi koreografiji za Shakespearovega Romea in Julijo ter Klabundov Krog s kredo. Njena najvidnejša vloga je bila v drugem desetletju lj. baleta.

Prim.: GLLjO 1938/39, 17; 1943/44, 13; 1960/61, str. 256; s sl. 1967/68, št. 1; Ballet Yougoslave, Bgd 1958, 41–2; Repertoar, enoti 1586, 4958; Petdeset let slovenskega baleta, Lj. 1970, str. 4, 8, 14. 22–4, 28, 63; SGL I, 76; MSE I, 213; Delo 1973, 23. jun.; 18. maja, 8., 15. in 22. jun. 1974; Marija Vogelnikova, Sodobni ples na Slovenskem, Lj. 1975, 83, 102–3, 167–168, 185, 189, 198, 200, 204–5.

Brj.

Brecelj, Marijan: Bravničar, Gizela (1908–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003120/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine