Novi Slovenski biografski leksikon

BRATUŠ, Lucijan, slikar, grafik, grafični oblikovalec (r. 16. 2. 1949, Postojna). Oče Anton Bratuš, soboslikar, mati Doroteja Bratuš, r. Renar.

Otroštvo je preživel v Vipavi. 1964–67 je obiskoval Šolo za oblikovanje, 1967–71 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, kjer je 1973 končal še grafično specialko pri Marjanu Pogačniku. 1974–95 je imel status samostojnega kulturnega delavca. 1987 je začel predavati kaligrafijo in tipografijo na ALU, sprva kot zunanji sodelavec (1991 je bil izvoljen v naziv docent), od 1995 je bil redno zaposlen, 2001 je bil izvoljen za izrednega in 2007 za rednega profesorja za vizualne komunikacije. Po upokojitvi 2015 deluje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje kot zunanji sodelavec. Bil je gostujoči profesor na akademijah v Cluju, Skopju, Krakovu in Zagrebu.

Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, grafičnim oblikovanjem, tipografijo, kaligrafijo in fotografijo. Glavnino njegovega slikarskega opusa predstavlja ekspresivna figuralika, v kateri odmeva zlasti delo Francisa Bacona in Marija Preglja. Vrhunec njegovega slikarskega opusa predstavljajo slike iz sedemdesetih in prve polovice osemdesetih let 20. stoletja. Kompozicije so izčiščene, reducirane in osredotočene na figuralni motiv, večinoma ženski akt ali torzo, ki tvori vertikalo ali horizontalo in je podan z vehementnimi zamahi čopiča in umeščen pred nevtralno oz. abstrahirano ozadje. Dinamične poteze, ki kažejo na prekipevajočo ali uničujočo razdiralno silo znotraj upodobljenih teles, so v kontrastu s strogo kompozicijo. Prvotni hladni, umirjeni barvni skali so se v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja pridružili intenzivnejši barvni toni, ki stopnjujejo ekspresivnost in so značilni tudi za poznejša dela. Prevladuje eksistencialno naglašena motivika, ki izpostavlja človekovo bolečino bivanja. Opaznejše mesto v Bratuševem slikarskem opusu zavzema tudi krajina, podana v prepoznavni abstrahirano ekspresivni interpretaciji. Med pomembnejšimi slikarskimi deli v javnem prostoru so oltarna slika Kristusa Kralja s simboli evangelistov in križev pot v semeniški kapeli v Vipavi (1979–80, akril na platno) ter freska v stolnici v Beogradu (1988, skupaj z Lojzetom Čemažarjem).

Bratuševa grafična dela temeljijo na ekspresivni risbi, ki s kontrastnim rastrom stopnjuje dramatičnost ali pa se s kombinacijo širokih, mehkih, tekočih potez in ostrih, minucioznih šrafur približuje kaligrafiji. Grafični opus obsega zlasti litografije, pa tudi lesoreze in sitotiske; prevladuje figuralna motivika. V času specialističnega študija se je ukvarjal s črno-belim in barvnim lesorezom ter razreševal oblikovna vprašanja (cikel Bežeči pejsaži, 1971), zatem z litografijo, v kateri je obravnaval ekspresivno figuraliko (cikli Mrtvi čas, Prebujanje, 1973, Demoni, Utrip poletja, 1986–90), in s sitotiskom, pri katerem se je posvečal barvnim učinkom in izraznosti ter grafike približal svojim slikarskim delom (cikel Demon noči, 1992). Grafike je večkrat razstavljal ali izdajal v sodelovanju s pesniki (s Francem Černigojem sta npr. izdala pesniški mapi Vlažni žarki, 1975, in Nerezine, 1980, ter pesniško zbirko Gora in pesem, 1998).

Opus knjižnega oblikovanja obsega več kot 250 knjig in katalogov. Sodeloval je pri več bibliofilskih izdajah faksimilov, kot so Brižinski spomeniki, Biblija Jurija Dalmatina, Stiški rokopis, ter Evangelij svetega Matevža, Hišna postila in Katekizem Primoža Trubarja, Poezije Simona Gregorčiča in Sonetni venec Franceta Prešerna. Je avtor več črkovnih sistemov, med katerimi je najobsežnejši Makalonca, ki zajema latinske, cirilske, grške in hebrejske znake z vsemi naglasnimi znamenji. Oblikovalski opus obsega še oblikovanje razstav, izdelavo logotipov, ekslibrisov, grbov in znakov. Vodi tečaje in delavnice kaligrafije. Od 1997 organizira mednarodno tipografsko delavnico za študente Tipo Brda, namenjeno oblikovanju novih črkovnih tipov. Posveča se raziskovanju tipografije in kaligrafije, je avtor več prispevkov o razvoju tipografije v zgodovinskih listinah in knjigah na Slovenskem.

Prejel je več nagrad, npr. 1969 študentsko Prešernovo nagrado za grafiko, 1971 nagrado na razstavi IV. likovne kolonije mladih v Ivanjici, 1975 nagrado mesta Ruda Śląska ob razstavi likovne kolonije v Katovicah, 1976 prvo nagrado na 11. Ex-temporu v Piranu, 1977 nagrado zlata ptica, 1982 veliko nagrado za kaligrafijo v Subotici, 1991 prvo nagrado za grafiko v Subotici, 1993 prvo nagrado na slikarskem ex-temporu v Šmartnem v Goriških brdih, 1993 nagrado na knjižnem sejmu za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji Bibliofilska izdaja za Brižinske spomenike, 2000 častno pohvalo na 17. Bienalu industrijskega oblikovanja, 2005 priznanje odličnosti in priznanje mentorju na 2. Bienalu vidnih sporočil v Ljubljani, 2006 priznanje na razstavi Piši ćirilicom v Beogradu, 2016 prvo nagrado na razstavi akvarela Mini castra v Ajdovščini.

Dela

  • Pot latinice skozi čas in prostor, Manu scriptum : razvoj latinice v zrcalu rokopisa in besede, Ljubljana, 1990, s. p.
  • Pisna podoba Stiškega rokopisa, Stiški rokopis : študije, Ljubljana, 1992, 63–75.
  • Pisave zgodovinskih virov, Dokumenti slovenstva, Ljubljana, 1994, 13–18.
  • Tisk in tipografija v Dalmatinovi Bibliji, Spremna publikacija ob izidu bibliofilskega faksimila Dalmatinove Biblije, Ljubljana, 1994, 15–21.
  • Pisava v obdobju gotike, Gotika v Sloveniji : nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine, Ljubljana, 1995, 52–55.
  • Črke v slovenskih rokopisih in tiskih od Brižinskih spomenikov do danes, Dajnkov zbornik : referati s simpozija v Črešnjevcih, Maribor, 1998, 351–372.
  • Osebna bibliografija COBISS

Likovna dela

  • cikel Bežeči pejsaži (lesorez, 1971).
  • cikel Mrtvi čas – Dvanajst ur (litografija, 1973).
  • Razhajanje (tempera na platno, 1976).
  • Pričakovanje (tempera na platno, 1976).
  • Slutnja (tempera na platno, 1976).
  • Jutro (tempera na platno, 1979).
  • cikel Ujeti mir (litografija, 1988).
  • Preobrazba (olje na platno, 1988, Pilonova galerija, Ajdovščina).
  • Razpetost (litografija, 1988).
  • cikel Demon noči (barvni sitotisk, 1992).

Samostojne razstave

  • Ljubljana, 1979 (Mala galerija).
  • Ajdovščina, 1985 (Pilonova galerija; istega leta je razstava gostovala še v Dolenjski galeriji v Novem mestu, v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, v Galeriji Meblo v Novi Gorici in v Galeriji Meduza v Kopru).
  • Nova Gorica, 1991 (Kreativni atelje Klavdija Tutte).
  • Skopje, 1999 (Galerija kulturnega centra).
  • Ajdovščina, 2009 (Pilonova galerija; istega leta je razstava gostovala še v Kosovelovem domu v Sežani, v Galeriji Lek v Ljubljani, v Galeriji Velenje v Velenju in v Galeriji Tir v Solkanu).
  • Pulj, 2014 (Galerija Milotić).
  • Sarajevo, 2015 (Galerija Akademije likovnih umetnosti).

Skupinske razstave

  • Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
  • Ilustracija, tipografija, pisava (Subotica, Srbija, 1982).
  • 5. evropski bienale grafike (Heidelberg, Nemčija, 1988).
  • 20. mednarodni grafični bienale (Ljubljana, 1993).
  • Razstava sodobne slovenske grafike (Singen, Nemčija, 1995).
  • Akt na Slovenskem I: slikarstvo/Corpus delakti (Ljubljana, 1999).
  • 17. Bienale industrijskega oblikovanja (Ljubljana, 2000).
  • Odtisi s kamna. Litografija v Sloveniji po letu 1950 (Ljubljana, 2001).
  • Privlačnost matrice. Lesorez v Sloveniji v 20. stoletju (Ljubljana, 2006).
  • En font terrible. Deset delavnic Tipo Brda (Ljubljana, 2006).
  • Risba na Slovenskem II. 1940–2009 (Ljubljana, 2009; Maribor, 2009).
  • Zakladi slovenske grafike 1955–2005. Zbirka Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana, 2011).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Arhiv MG + MSUM.
  • Arhiv Lucijana Bratuša.
  • ALU 1945–1995, Ljubljana, 1995.
  • SBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Allgemeines Künstkerlexikon, 13, München - Leipzig, 1996.
  • Lucijan Bratuš : razstava litografij, Kostanjevica na Krki, 1973 (predgovor Aleksander Bassin).
  • Lucijan Bratuš : razstava slik in grafik, Ajdovščina - Nova Gorica - Piran, 1976 (predgovor Brane Kovič).
  • Lucijan Bratuš, Ljubljana, 1979 (predgovor Brane Kovič).
  • Franc Zalar: Motiv je akt : ob razstavi slik Lucijana Bratuša v Mali galeriji, Dnevnik, 8. 11. 1979.
  • Lucijan Bratuš : slike, risbe, Ljubljana, 1985 (predgovor Brane Kovič).
  • Janez Mesesnel: Bratuševi demoni : vselej s pravo mero, Delo, 3. 6. 1993.
  • Lucijan Bratuš : listi iz skicirk, akvareli, kaligrafija, Ajdovščina, 2009 (predgovor Gorazd Kocijančič, Jožef Muhovič).
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, zaposleni, Lucijan Bratuš (avgust 2016).
  • Museums.SI, Lucijan Bratuš (avgust 2016).
  • Wikipedija, Najlepša slovenska knjiga (avgust 2016).
Rakovec, Andreja: Bratuš, Lucijan (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003020/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bratuš Lucijan, slikar in grafik, r. 16. febr. 1949 v Vipavi. Oče Anton, soboslikar, mati Dora Renar. Osn. š. je obiskoval v Vipavi (1955–64), nato Šolo za oblikovanje v Lj. ter ALU (1967–71; prof. Omersa, Sedej) in dve leti specialko pri Marijanu Pogačniku. Samostojno je začel razstavljati že v času rednega študija. Leta 1970 v Kranju (Galerija v Mestni hiši), 1971 v Kamniku (skupaj s Tomažem Perkom), 1972 v Novi Gorici (skupaj z Negovanom Nemcem), 1973 v Abbiategrasso (Galleria Shalom) in v Milanu (Galleria Camponuovo), Reggio Emilii. Isto leto še v Kostanjevici na Krki (litografije) in v Koncertnem ateljeju v Lj.; leta 1974 v Hercegnovem (Dom JNA, stenske slike v vojaškem klubu, 5x10 m), v študentskem naselju, Lj. (slike in grafika). Leta 1975 v Vipavi, Splitu in Zagrebu. V okviru raznih skupinskih razstav pa: 1970 Lesorez na Slovenskem, Slovenj Gradec; 1971–72 Razstava likovne kolonije mladih, Ivanjica; 1971–72 Primorski likovniki (potujoča razstava: Piran, Senta, Subotica, Ilirska Bistrica); 1972 Mladi jugoslovanski grafiki, Beograd (Dom omladine); Prvi trienale sodobne jugoslovanske grafike, Bitola; 1973 Primorski likovni umetniki; 1974 Beograd, Zadar, Westerbork; 1975 Kranj, Piran, Katowice, Sombor, Lj., Bitola, Skopje, Subotica; 1976 Pécs, Opole, Lahti, Ajdovščina, Treviso, Ferrara, Lj., Clc, Videm, Prilep, Piran, razstava DSLU v Beogradu in Novem Sadu. Bratuš se ukvarja tudi z drobno grafiko (voščilnice, ekslibrisi), z uporabno grafiko, kaligrafijo, opremil vrsto knjig MD (Alojz Rebula: Divji golob; I. itd., opremlja knjige (A. Rebula: Divji golob; I. Pregelj: Tolminci). Izdal je mapo 12 grafičnih listov Preoblike (1975) skupaj s pesniško zbirko Franca Černigoja Vlažni žarki. Za svoje dosedanje dosežke je prejel študentsko Prešernovo nagrado ALU za grafiko (1969), nagrado na razstavi Likovne kolonije mladih v Ivanjici, odkupno nagrado Kulturne skupnosti Slovenije 1973, 1975 nagrado v Katowicah, 1976 ex temp. Piran. Je član skupine 2xGO (od 1975).

Prim.: Andrej Pavlovec, Skromna, elegantna grafika, LD 1970, 12. nov.; Brane Kovič, Uspeh mladega grafika, PrimN 1973; Janez Mesesnel, Iskanje in boj, Delo 1973, 6. VIL; Tilka Lavrič, LD 1974, 24. V.; Brane Kovič, Ekspresivna figuralika, PrimN 1974, 22, 10; Peter Krečič, Kronika pomembnejših dogodkov likovnega življenja Goriške za 1972, Sreč 37–38, 58; Miljan Drobnjak, Racionalno doživljanje, Čuvar Jadrana, 1974, 15. X.; poleg tega predgovori v katalogih v letu 1972 (Marijan Tršar), 1973 (Milko Rener), 1973 (Aleksander Bassin); 1975 in 1976 (Brane Kovič).

Brj.

Brecelj, Marijan: Bratuš, Lucijan (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003020/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine