Bratina, Pavel (1942–)

BRATINA, Pavel (Pavel Peter Bratina, psevdonim Zdravko Gorjup, šifre: R. A., A. L.), esejist, urednik, prevajalec (r. 16. 6. 1942, Kamnje, Ajdovščina). Oče Miroslav Bratina, gradbeni delavec, mati Alojzija, r. Bratina.

Po gimnazijski maturi na Srednji verski šoli v Vipavi (z maturo 1962) in odsluženju vojaškega roka v Štipu (1964) je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani (diploma 1974), se strokovno in jezikovno izpopolnjeval v Rimu (Lateranska univerza 1975) in Münchnu ter s temo Pozasebljanje vere in počlovečevanje človeka magistriral na Teološki fakulteti v Ljubljani (1978). Medtem je bil že 1970 posvečen v duhovnika in je deloval deloma na uredništvu tednika Družina, deloma v pastorali na območju koprske škofije (Ilirska Bistrica, Vojsko). 1980 se je laiziral in služboval na raznih delovnih mestih v gospodarstvu (arhivar, pomočnik glavnega direktorja v Metalki Commerce), politiki (tajnik stranke Slovenski krščanski demokrati) in medijih (direktor dnevnika Slovenec, 1995‒2008 urednik in prevajalec pri tedniku Družina). Dejavno je bil udeležen v prizadevanju za demokratizacijo in državnopolitično osamosvojitev RS.

Svoja besedila – tudi pesmi – je sprva objavljal v Brazdi, literarni prilogi bogoslovskega glasila Pogovori, poznejev revijah Znamenje, Cerkev v sedanjem svetu, Ognjišče, Tretji dan idr., že 1969 pa je bil med soustanovitelji in glavnimi pisci revije 2000. V takratnem pa tudi v poznejšem Bratinovem pisanju je opazna navezava v filozofskem smislu zlasti na personalizem (v to stran kaže tudi tematika njegovega magistrskega dela), v političnem smislu pa iskanje stika z dotlej zapostavljenim izročilom predvojnega krščanskega socializma. V številnih komentarjih, poročilih, prikazih, reportažah in intervjujih je obravnaval aktualno versko in širše družbeno dogajanje na Slovenskem (tudi v zamejstvu) in po svetu. Prevaja iz italijanščine, nemščine, francoščine in latinščine, mdr. papeške okrožnice in druge pomembne cerkvene listine ter leposlovje. Je prevajalec ali avtor več kot šestdesetih knjig, njegova bibliografija pa obsega okoli šeststo enot. Kot urednik je poskrbel za izdajo pesniške in druge duhovne zapuščine Vilija Steguja ter napisal spremne besede za vrsto leposlovnih in poljudnostrokovnih knjig založbe Družina, v izvirni leposlovni prozi pa upodablja življenje ljudi pod Čavnom v bližnji in daljni preteklosti.

Bratina Pavel, publicist, duhovnik, r. 16. jun. 1942 v Kamnjah v delavsko-kmečki družini. Oče Miroslav, mati Alojzija Bratina. Osn. š. v Kamnjah, nižjo gimn. v Dobravljah, gimn. na Srednji verski šoli v Vipavi, teologijo v Lj. Ord. 1970. Bil je med ustanovitelji revije 2000 (1969), od 1971 do 1976 sourednik Družine (posebej rubrike Cerkev doma), od 1971 tudi član uredniškega odbora revije Znamenje in je sodelavec Cerkve v sedanjem svetu. V gornje periodične publikacije je prispeval vrsto zapiskov in razprav, ki obravnavajo probleme pokoncilske Cerkve na Slovenskem (Revija, gibanje in skupina 2000, O cerkvenem davku in še kaj, Spolnost na razpotju, Razpotja slovenskega kristjana danes, Albanija – dežela brez cerkva, Med protestantizmom in ateizmom, Razpetost Cerkve na Češkoslovaškem, Slikar, ki je odkril zlato (o slikarju Williamu Congdonu), Pred enim letom je umrl Jakob Ukmar, Razmišljanje o odrešenju naših dni, O teologiji križanega Boga, Občestvo in napredek).

Prim.: Krstne matice; Cerkev na Slovenskem, 279; Družina 1970, s sl.; SB 1969–; osebno sporočilo.

Brj.