Božič, Cvetko (1886–1973)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cvetko_Bo%C5%BEi%C4%8D.jpg (4. 11. 2014)

Novi Slovenski biografski leksikon

BOŽIČ, Cvetko (šifre: C. B., Ing. B-C), gozdar (r. 4. 5. 1886, Idrija; u. 27. 10. 1973, Ljubljana). Oče Janez Božič, gozdar, mati Jožefina Božič, r. Šinkovec. Brat Mirko Božič, pravnik, bankir, sin Cveto Božič, patolog, sin Janez Božič, gozdarski strokovnjak.

Maturiral je na gimnaziji v Kranju. 1908–09 je bil v aktivni vojaški službi. Gozdarstvo je študiral na Hochschulle für Bodenkultur (BOKU, visoka šola za kulturo tal) na Dunaju, kjer je 1911 diplomiral. Prvo službeno mesto je dobil na posestvu Windischgraetz v Postojni. Maja 1912 je bil imenovan za gozdarskega komisarja v Dalmaciji s sedežem na Korčuli. Vodil je pionirsko delo pri pogozdovanju dalmatinskega krasa. Med prvo svetovno vojno je bil vojak avstro-ogrske armade. 1918–25 je bil vodja državne gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. 1919–20 je sodeloval pri agrarni reformi kot državni nadzornik treh veleposestev. 1925–30 je služboval kot vodja gozdnih uprav v Kranjski Gori in na Bledu. V tem času je bil dvakrat za tri mesece dodeljen Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. 1930–39 je vodil Direkcijo državnih in verskozakladnih gozdov v Ljubljani. Novembra 1939 je bil imenovan za šefa gozdarskega odseka banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Funkcijo je opravljal vse do januarja 1945, ko je postal gozdarski referent na Kmetijskem uradu Ljubljanske pokrajine. Maja 1945 je bil dodeljen Kmetijski zbornici v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve novembra 1945. Po upokojitvi je še do 1952 sodeloval pri Zvezi gozdarskih in lesnih produktivnih zadrug v Ljubljani. Napisal je več strokovnih člankov, ki jih je objavljal v Gozdarskem vestniku, Kmetovalcu in v reviji Lovec. Božičevo življenje označuje večletno vodenje Direkcije državnih in verskozakladnih gozdov ter vodenje uprave razlaščenih gozdov v Sloveniji. Njegova strokovna prizadevanja so bila usmerjena v zagotavljanje dobre lesno volumenske proizvodnje ob upoštevanju biološke stabilnosti naravnih gozdov in v skrb za njihovo trajnostno ohranjanje, pri čemer je naslavljal tako male lastnike gozdov kot širšo javnost. Usklajeval je delo gozdarja in lova. Zavzemal se je za strokovno naselitev divjadi (jelen, muflon).

Dela

  • Državna gozdna uprava v Dravski banovini, Ljubljanski velesejem, 1930, 42–66.
  • Gospodarski vidiki malega gozdnega posestnika, Kmetovalec, 1932, 7–8, 109.
  • Gozdarji in lovci, Lovec, 1932, 10, 336–342.
  • O naselitvi tuje divjadi, Lovec, 1934, št. 1, 3–7; št. 2, 42–46.
  • Les od panja do konzuma, Jesenski velesejem, 1936, 43–47.
  • Lovska zakonodaja in lov, Lovec, 1937, 4–7, 125–129,191–196, 232–236, 275–278.
  • Izkoriščanje smrekovega lubja, Gozdarski vestnik, 1, 1938, 82–84.
  • Uprava razlaščenih gozdov v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 2, 1939, 145–148.
  • Gozd v službi državne obrambe, Gozdarski vestnik, 3, 1940, 145–147.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Cvetko Božič, Pregled službovanja v svojstvu državnega uslužbenca, 1945. Rokopisna zapuščina – Ljubljana.
  • SBL.
  • Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana, 1999.
  • Marko Kmecl: Cvetko Božič (1886–1973), Sto en gozdar v sto letih, Ljubljana, 2012, 28–29.
Božič, Gregor: Božič, Cvetko (1886–1973). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002830/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Božič Cvetko, gozdarski inženir, r. 4. maja 1886 v Idriji, u. 27. okt. 1973 v Lj. Oče Janez je bil spočetka rudar, kasneje pa gozdar v gozdovih idrijskega rudnika, mati Jožefina Šinkovec. Tudi ded Jakob je bil spočetka rudar in kasneje gozdar. B. je gimn. študiral v Kranju, gozdarsko fakulteto pa zaključil leta 1911 na Dunaju. Prvo službeno mesto je dobil na posestvu Windischgraetz v Postojni, maja 1912 pa je postal gozdarski komisar na otoku Korčuli. V letih prve svetovne vojne je bil vojak, po vojni pa je pustil svoje pionirsko delo pri pogozdovanju dalmatinskega krasa in delal do svoje upokojitve v Slov. Spočetka je bil vodja drž. gozdnih uprav v Bohinjski Bistrici, Kranjski Gori, na Bledu in nato ravnatelj Direkcije šum v Lj. Leta 1939 je bil imenovan za šefa gozdnega odseka banske uprave v Lj. Od jan. 1945 je bil dodeljen Kmetijski zbornici. Bil je član odbora za varstvo prirode pri Muzejskem društvu za Slovenijo, član ožjega odbora Ljubljanskega velesejma, kot izkušen gozdarski strokovnjak je pomagal na raznih mestih. Sodeloval je pri okrožnem in okrajnem ljudskem odboru v Lj. in predvsem pri Zvezi gozdnih in lesnih produktivnih zadrug. Napisal je vrsto strokovnih člankov (npr. Gospodarski vidiki malega gozdnega posestnika, Kmetovalec 1932; Izkoriščanje smrekovega lubja, GozdV 1938; Uprava razlaščenih gozdov v Sloveniji, GozdV 1939; Gozd v službi državne obrambe, GozdV 1940, Dobra stara organizacija gozdnega delavstva v idrijskih gozdovih, GozdV 1955; nekrolog Mirku Hanzlowskemu, ibidem, 28–9; Idrijski rudar je dobil avstrijski patent za svojo nivelirno napravo, GozdV 1957) in bil velik ljubitelj divjadi ter lovec. Podpisoval se je tudi: C. B., Ing. B-C.

Prim.: Krstne matice; Oficijelni katalog X. jubil. medn. velesejma, Lj. 1930, 5; Vestnik Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva, Lj. 1931, št. 1, 1; J. J. [=Janez Juvan], v spomin inženirju C. B., GozdV 1974, 1, 34 s sl.

Brj.

Brecelj, Marijan: Božič, Cvetko (1886–1973). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002830/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine