Novi Slovenski biografski leksikon

BAVDAŽ, Jurij, muzealec (r. 4. 9. 1928, Kanal; u. 27. 12. 2011, Ljubljana, pokopan v Idriji). Oče Kristjan Jožef, trgovec, politični delavec, mati Ana, r. Petrovčič.

V Kanalu ob Soči je obiskoval italijansko osnovno šolo, nato italijansko klasično gimnazijo v Gorici in od 1945 prav tam slovensko gimnazijo, kjer je 1947 maturiral. Med drugo svetovno vojno je aktivno sodeloval z goriškim dijaškim protifašističnim gibanjem. Študiral je zgodovino in zemljepis na nekdanji Višji pedagoški šoli v Ljubljani in 1953 diplomiral. Od 1955 je poučeval na idrijski nižji gimnaziji, 1960–65 je delal kot raziskovalec na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1965–66 pa je bil referent za šolstvo na Občini Idrija. 1966–68 je poučeval na Osnovni šoli Jožeta Mihevca. 1968 je prevzel mesto ravnatelja Mestnega muzeja Idrija in dve desetletji vodil to osrednjo idrijsko kulturno ustanovo. Upokojil se je 1987 in ostal dejaven v javnem in kulturnem življenju. Ob slovenski osamosvojitvi je ustanovil delavsko stranko Naprej, ki je 1992 nastopila na prvih državnozborskih volitvah.

Kot muzealec je usmerjal razvoj idrijskega muzeja, skrbel za stavbno dediščino, se zavzemal za ohranjanje in obnavljanje rudniških tehniških objektov (Kamšt) in spomenikov druge svetovne vojne (Tiskarna Slovenija, Bolnica Franja). Uredil je muzejski oddelek v Cerknem (1978) in poskrbel je za ureditev Divjega jezera kot prvega slovenskega muzeja v naravi (1972). Veliko pozornosti je namenjal čipkarstvu (stalna razstava), redno je predaval ob čipkarskih festivalih, navezoval stike z domačimi in tujimi centri te umetnostne obrti, zlasti z Lepoglavo na Hrvaškem.

V sklopu muzeja je na pobudo akademskega slikarja Ivana Seljka - Čopiča organiziral slikarske kolonije (1968–74) z udeležbo uveljavljenih domačih, slovenskih in tujih umetnikov. V ta namen je bila 1969 v nekdanjem rudniškem žitnem skladišču urejena Galerija Idrija. Tam je bila mdr. 1978 postavljena odmevna retrospektiva Avgusta Černigoja. V okviru muzeja je delovala tudi tiskarna, Bavdaž pa je podpiral pestro založniško dejavnost.

Bil je tudi urednik Idrijskih razgledov (1969–77 glavni in odgovorni, 1978–83 odgovorni urednik). Ob tem je napisal vrsto prispevkov o zgodovinski, gospodarski, politični in etnološki preteklosti Idrije.

Skupščina Občine Idrija mu je 1981 podelila Pirnatovo nagrado, Slovensko konservatorsko društvo 1985 jubilejno diplomo za poseben prispevek pri varstvu naravne in kulturne dediščine, 1988 je prejel Valvasorjevo nagrado za izjemne dosežke v muzealstvu. V Sansepolcru je 1994 prejel še nagrado premio speciale giuria (VI. Biennale Internazionale del merletto).

Dela

V Idriji pred 60 leti – paberkovanja, Idrijski razgledi, 4, 1962, 6–8; 2, 1963, 34–35; 1, 1964, 8–9.
O prvem socialdemokratskem shodu v Idriji, Idrijski razgledi, 3, 1965, 107–108.
Iz zgodovine idrijskega delavstva – predsocialistično obdobje, Idrijski razgledi, 3, 1966, 62–65.
Mezdno gibanje v Idriji 1898–1900, Idrijski razgledi, 3, 1969, 126–151.
Nastanek in razvoj elektroindustrije v Cerknem, Idrijski razgledi, 2, 1970, 77–80.
Idrijska čipkarska šola v letu 1905, Primorska srečanja, 111, 1990, 674–677.
Idrijska čipka, Mohorjev koledar 1990, 1989, 49–53.

Viri in literatura

PSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Ivica Kavčič: Razgovor z direktorji Mestnega muzeja Idrija ob 50-letnici delovanja, Idrijski razgledi, 48, 2003, št. 2, 88–113.
Jože Janež: Idrijski razgledi 1956–2003, Idrijski razgledi, 50, 2005, št. 2, 167–177.
Tomaž Pavšič: Slovo od Jurija Bavdaža, Idrijski razgledi, 57, 2012, št. 1, 162–163.
Kavčič, Janez: Bavdaž, Jurij (1928–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001770/#novi-slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bavdaž Jurij, publicist, r. 4. sept. 1928 v Kanalu ob Soči. Oče Kristjan, mati Ana Petrovčič. V Gor. študiral it. klasično gimn., od 1945–47 pa slovensko. VPŠ je obiskoval v Lj. (končal 1953). Na nižji gimn. v Idriji poučeval do 1968. Od 1961 do 1965 uslužbenec IZDG v Lj. Od 1968 ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji in Idrijske likovne galerije ter od istega leta organizator idrijskih slikarskih kolonij. Glavni in odg. ur. Idrijskih razgledov od 1969. V dobi gimn. študija je bil med voditelji dijaškega antifašističnega gibanja. Udeležil se je več posvetovanj primorskih revij. Poleg organizacijskega dela je napisal vrsto prispevkov iz zgodovinske in ekonomske preteklosti Idrije, tako: O prvem socialdemokratskem shodu v Idriji (IdrR 1965), Iz zgodovine delavstva – predsocialistično obdobje (IdrR 1966), Mezdno gibanje v Idriji 1898–1900 (IdrR 1969), V Idriji pred 60 leti (IdrR 1962–64), Nastanek in razvoj elektroindustrije v Cerknem (IdrR 1970, 2; tudi separat).

Prim.: osebni podatki; v članku cit. revije.

Brj.

Brecelj, Marijan: Bavdaž, Jurij (1928–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001770/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine