Novi Slovenski biografski leksikon

Maturiral je 1956 na klasični gimnaziji v Ljubljani. Pravo je študiral 1956–61 na Pravni fakulteti v Ljubljani, umetnostno zgodovino dodiplomsko 1959–63 na ljubljanski Filozofski fakulteti (osem semestrov, vendar študija ni zaključil), podiplomsko 1974–76 na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu; magistrski študij je sklenil z zaključnim izpitom o nadrealizmu na Slovenskem. Na Gea Collegeu v Ljubljani je 1994–95 opravil program managementa v kulturi. 1961–64 je bil strokovni sodelavec Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS, 1965 pomočnik odgovornega urednika revije Sinteza, 1966–79 sekretar Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od 1978 je bil direktor Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, od 1989 do upokojitve 2008 pa direktor Mestne galerije Ljubljana. 2002 je postal muzejski svetnik. Po upokojitvi se ukvarja s publicistiko in kuratorstvom, je tudi stalni sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost.

Bassin je eden vodilnih slovenskih umetnostnih kritikov in publicistov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Kritiške tekste, v katerih se je posvečal domači in svetovni likovni umetnosti, zlasti sodobnemu slovenskemu slikarstvu, grafiki, kiparstvu in fotografiji, je objavljal od poznih petdesetih let 20. stoletja v časopisih Naši razgledi, Tovariš, Sinteza, Umetnost, Sodobnost, Perspektive, Dialogi, Delo idr. Posebno pozornost je posvečal pisanju o novi ekspresionistični figuraliki in novem konstruktivizmu, ki ju je kot umetnostnozgodovinska pojma kritiško utemeljil. Napisal je tudi več razstavnih katalogov in monografij umetnikov. Redno je sodeloval na simpozijih doma in v tujini ter deloval v mednarodnih organizacijah. Posebej vplivno je bilo njegovo dolgoletno sodelovanje v jugoslovanski in poznejši slovenski sekciji Mednarodne zveze likovnih kritikov AICA (Association Internationale des Critiques d'Art): 1970–75 je bil sekretar, 1986–89 predsednik jugoslovanske sekcije, 1996–2001 pa podpredsednik mednarodnega administrativnega odbora (mdr. je odigral ključno vlogo pri organizaciji 25. svetovnega kongresa in generalne skupščine Zagreb-Ljubljana-Sarajevo-Beograd, 1973). Bil je tudi predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov (1973–75). Ljubljansko Mestno galerijo je s kuratorstvom vrste likovnih razstav in s programom vzpostavil kot enega najbolj relevantnih razstavišč v regiji. S predstavitvami slovenske umetnosti v tujini je prispeval k mednarodni uveljavitvi nekaterih slovenskih umetnikov in umetnostnih tokov. Med drugim je bil selektor bienala v São Paulu (1994, 2002, 2004), svetovnega trienala v New Delhiju (1968), na beneškem likovnem bienalu je sodeloval kot pomočnik glavnega komisarja jugoslovanskega paviljona (1976, 1981, 1984) in kot komisar slovenskega paviljona (2007, 2009), kot sekretar je vplival na vzpostavitev in uveljavitev jugoslovanskega in mednarodnega bienala oziroma trienala male plastike v Murski Soboti (1973–2001).

Za svojo dejavnost je 1970 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda, 1982 srebrno plaketo Društva novinarjev Slovenije, 2007 nagrado glavnega mesta Ljubljana, 2008 priznanje Frana Vesela Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije.

Dela

  • Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe, Nova Gorica, 1966 (s soavtorji).
  • Lojze Spacal, Maribor, Trst, 1967.
  • Stane Kregar, Maribor, 1972 (s soavtorji).
  • Med umišljenim in resničnim : likovni zapiski, Maribor 1981.
  • Janez Boljka : živali, Ljubljana, 1986.
  • Von uns aus : Neue Kunst aus Slovenien, Marburg-Wiesbaden, 1994 (katalog razstave, soavtorica Marija Jenko).
  • Štefan Galič : 1944–1997, Murska Sobota, Ljubljana, 1999.
  • Trampa para los ojos : diez grabadores eslovenos de la última generación, Buenos Aires, 2002 (katalog razstave).
  • Concrete art : Concrete art in 6 Central European countries from 1945 to these days, Győr, 2000 (katalog razstave, s soavtorji).
  • Central European avant-garde drawing and graphic art 1907–1938, Bratislava-Győr, 2001 (katalog razstave, s soavtorji).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • ES.
  • PSBL.
  • Luc Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana, 1971.
  • International Who’s Who in Art and Antiques, Cambridge, 1976.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945 : pojmi, gibanja, skupine, težnje, Ljubljana, 2009.
  • Aleš Erjavec, Marina Gržinić: Ljubljana, Ljubljana : osemdeseta leta v umetnosti in kulturi, Ljubljana, 1991, 25.
Mohar, Katarina: Bassin, Aleksander (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bassin Aleksander, umetnostni kritik, r. 8. maja 1938 v Lj. Oče Rainer, mati Jelka Windischer. Diplomiral na pravni fak. v Lj. 1961, iz umetnostne zgod. prav tam 1964. Podiplomski študij iz umet. zgod. na fil. fak. v Bgdu. Opravljal je vrsto strokovnih in družbeno-političnih funkcij; bil strokovni sodelavec pri republ. sekretariatu za prosv. in kult. SRS, pomočnik odg. ur. revije Sinteza, sekretar na ALU v Lj., član muzejskega sveta pri Narodnem muzeju v Lj., član galerijskega sveta in umet. komisije pri Moderni galeriji v Lj., član likovne komisije za ohranjanje tradicij NOB idr. Od 1973 sekretar jugosl. bienala male plastike v Murski Soboti; od 1968 član jugosl. sekcije medn. zveze likovnih kritikov AICA; od 1970 redni član in tajnik jugosl. sekcije; od 1973 predsednik DSLU. Bil je kot štipendist Prešernovega sklada leta 1967 in 1972 v Londonu, 1969 v Zah. Nemčiji, študijsko potoval po Franciji, Švedski, Norveški, Finski, Danski, SSSR, Italiji, Avstriji, Zah. Nemčiji, Angliji, Indiji. Izdal je knjige: Slovenska partizanska grafika in risba, 1966; Slovenska partizanska grafika in risba z motivi partizanskega zdravstva, 1971; Slovenski spomeniki NOB, 1974; Lojze Spacal, 1967 (monografija); Stane Kregar, 1972 (monografija). Je stalni sodelavec vrste galerij, tudi primorskih, za katere je koncipiral vrsto razstav (mdr. skupina trž. umetnikov, 1971; Apollonio-Pergar, 1972; Sodobni slovenski nadrealisti, 1969). Ob tem pa je pisal o V. Makucu, V. Pilonu, R. Debenjaku, B. Kalinu, L. Spacalu, I. Lenassiju. Predvsem pa se posveča sedanji srednji in mlajši generaciji, tako: J. Spacalu, S. Komelu, Z. Apolloniju, R. Pergarju, O. Kogoju itd. Sodeloval je pri ustanovitvi mednarodnega slikarskega srečanja Ex tempore v Piranu. Za RTV Lj. pripravil več scenarijev, tako o Z. Kalinu, Z. Apolloniju in O. Kogoju.

Prim.: Osebni podatki; katalogi citiranih razstav; SB 1966–70.

Brj.

Brecelj, Marijan: Bassin, Aleksander (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine