Avsenik, Slavko mlajši (1958–)
Foto: © Igor Zaplatil

Novi Slovenski biografski leksikon

Od rojstva je bival v Ljubljani, kjer je obiskoval bežigrajsko gimnazijo (1972–76). Vseskozi ga je zanimala glasba, predvsem improvizacija in scenska glasba. Zato je 1976 šolanje nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodobljajočo umetnost (Hochschule für Musik und darstellende Kunst) v Gradcu (Avstrija). Za diplomo z naslovom Summa cum Laudae – Klavir Jazz (1981), ki jo je opravil z odliko, je prejel priznanje avstrijskega ministrstva za kulturo. Po vmesnem služenju vojaškega roka v JLA (1981–82) se je 1983 vpisal na visoko šolo za glasbo v Bostonu (Berklee College of Music,ZDA) in dve leti kasneje (1985) diplomiral z nalogo Summa cum Laudae – Kompozicija filmske glasbe. Kljub izrednemu uspehu – vpisan je bil v knjigo najboljših ameriških študentov 1985 (Who is who of American Students) – se je odločil, da bo prakso opravljal v domovini.

Pogodbeno je bil zaposlen na RTV Slovenija kot skladatelj in izvajalec (1982–83), potem kot producent in aranžer pri KOCH Records Ges.m.b.H v Elbigenalpu v Avstriji (1987–89), v vmesnem času (1978–88) pa je s prekinitvami deloval predvsem kot kulturni delavec. Nato se je zaposlil v Nemčiji pri BMG Ariola GmbH v Münchnu kot glasbeni urednik (1989–91) in kot producent pri Avsenik Music GmbH v Regensburgu (1991–96). V času slednje zaposlitve je bil tudi urednik in glasbeni urednik pri ZOM Helidon v Ljubljani, od takrat naprej pa dela kot skladatelj in producent v Avsenik Audiodesign d. o. o. v Zbiljah pri Medvodah.

V obdobju študija in po njem je nastopal in snemal s številnimi glasbeniki na mednarodni jazzovski sceni, med katerimi je treba izpostaviti predvsem različne zasedbe na jazzovskih festivalih po Evropi, in sicer v Ljubljani (1979) z lastno zasedbo Oddelek 8, v Nici v Franciji (1980) v Kvartetu Andreja Arnola ter v Aarhusu na Danskem (1981) in Pompejih v Italiji (1983) v Kvartetu Toneta Janše. V Cankarjevem domu je predaval o filmski glasbi za osnovne in srednje šole (1991–96), 1993 tudi na temo elektronske glasbe. 1993 je prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana.

Njegova ustvarjalnost zajema širok spekter glasbene kompozicije in zvočnega oblikovanja za psihološko pogojene in interaktivne projekte. V tem sklopu je ustvaril glasbo za trideset filmov (mdr. Zakleta bajta, 2011; Vlomilci delajo poleti, 2008; Veter v mreži, 1998; Socializacija bika, 1998; Morana, 1993), devet televizijskih nadaljevank (mdr. Družina Erjavec na počitnicah, 2010; Tomažev svet, 2000; Mojstrovine Slovenije, 1998; Kdo bo koga?, 1993; Razjarniki v prometu, 1992), petnajst televizijskih oddaj (mdr. Dnevno informativne oddaje TVS, 2003–06; Podelitev Viktorjev, 1995, 2000, 2004, 2008; Res je, 1996; Kolo sreče, 1995; Igre brez meja, 1994), dvajset gledaliških predstav (mdr. Dama iz Maxima, 2011; Janko in Metka, 2010; Ubežnik, 2002; Vrba - 200 let F. Prešerna, 2000; Lovrač, 1999), preko štirideset glasbenih albumov (mdr. Manca Izmajlova: Slovensko srce, 2008, in Slovanska duša, 2007; Laibach: Opus Dei, 1987; M4M: Straight to you (Town Music), 1995, Sladko spančkaj 1, 2001, in Sladko spančkaj 2, 2002), multimedijsko komunikacijo (mdr. Begunje – Muzej Talcev, 2010; IOS Virtual Gallery, 2006; A-banka – Ambientalni projekt, 2006; Kalachakra – vse o budizmu, 2003; Xpand 3D – predstavitev sistema), več kot dvesto petdeset oglasov (mdr. ADSC Abu Dhabi; Woshak Ukrain; Stella Artois; Sprite; Vip HR) ter številne priredbe melodij Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika za simfonični (npr. Melodije bratov Avsenik s simfoniki, RTV Slovenija, 26. 12. 1999) in pihalni orkester (npr. Pihalni orkester Lesce – 50 let) ter različne zborovske zasedbe.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
Meden, Ahac: Avsenik, Slavko mlajši (1958–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001180/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine