Arnič Lemež, Blaženka (1947–)
Vir: arhiv Društva slovenskih skladateljev, Ljubljana

Novi Slovenski biografski leksikon

Po končani gimnaziji je študirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je 1970 absolvirala angleški in ruski jezik ter književnost. Študij klavirja je začela v Ljubljani (na Akademiji za glasbo, v razredu Hilde Horak; 1970) in nadaljevala v Zagrebu (pri Vladimirju Krpanu; 1972). Jeseni 1975 se je kot štipendistka Prešernovega sklada izpopolnjevala na Državnem konservatoriju v Odesi pri Ljudmili Ginsburg. V Sovjetsko zvezo se je vrnila po opravljenem diplomskem izpitu iz klavirja 1976 (ki ga je opravila na zagrebški Akademiji za glasbo, umetniško koncertantna smer) in 1979 v Leningradu končala podiplomski študij klavirja. Že med študijem v Sovjetski zvezi je začela pogosteje izvajati dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Udeležila se je več poletnih seminarjev pri tedaj uveljavljenih pianistih (Carlu Cecciju, Aldu Ciccoliniju, Guidu Agostiju) in mednarodnih klavirskih tekmovanj (v Franciji, Španiji in Italiji). 1976 je na tekmovanju v Zagrebu dosegla drugo mesto.

Po vrnitvi v Ljubljano (1980) je poučevala klavir na ljubljanski srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo. Zaradi vse večje želje po ustvarjanju je 1983 začela študirati kompozicijo na dunajski visoki šoli za glasbo (v razredu Heinza Gattermeyerja), kjer je 1990 diplomirala z javno izvedbo kantate In principio erat Verbum (v Mozartovi dvorani dunajskega Konzerthausa). 1986 je za skladbo Rosarium prejela nagrado Theodorja Körnerja.

Živi in deluje na Dunaju kot profesorica klavirja in kompozicije na dunajskem konservatoriju. Poleg pedagoških in skladateljskih dejavnosti se pojavlja tudi kot organizatorka in vodja mednarodnih glasbenih seminarjev, delavnic in poletnih šol. Je ustanoviteljica Fundacije Blaža Arniča (1998) in vodja uprave te fundacije ter članica Društva avstrijskih skladateljev, Društva slovenskih skladateljev (od 1996) in Društva klavirskih pedagogov Slovenije (od 2003).

Njen skladateljski opus obsega vokalno, inštrumentalno, vokalno-instrumentalno ter solistično, komorno in orkestralno glasbo, pa tudi filmsko in drugo scensko glasbo. V njem pogosto združuje elemente (slovenske) ljudske glasbe s sodobnimi tehnikami glasbenega ustvarjanja (dodekafonija, serialnost). Posebno značilni zanj so še opiranje na izročili evropske liturgične glasbe in duhovnih pesmi neevropskih glasbenih kultur (tibetanske) ter polifonost glasbenih struktur.

Dela

Vokalna dela

  • Missa Antiqua (maša za mešani zbor).
  • Missa Korotana (maša za mešani zbor).
  • Maša sv. Blaža (za mešani zbor).
  • V hišico prišel sem (za mešani zbor).
  • Antifona in Magnificat (za ženski vokalni nonet).
  • Kadar dižej, snih hre (za moški zbor).
  • Sem pa hodu po Selah (za moški zbor).
  • Pesem od žnidarjev (za moški zbor).
  • Čiv, čiv, čiv – Ona mi je rekla (za mladinski zbor).
  • In principio erat Verbum (za moški zbor in simfonični orkester).
  • Missa Balkana (za sopran, alt, bariton, klavir in godala).
  • Trije psalmi (za sopran, alt, bariton, pihala in tolkala).
  • Tista glasba, 2006 (za sopran in klavir, Ed. DSS 1815).
  • Die Gestundete Zeit (Odmerjen čas) (za sopran, alt, bas, flavto, angl. rog, rog, baskitaro, violončelo, pavke, tolkala in marimbo).

Instrumentalna dela

  • Orchesterstück (za godalni orkester).
  • Estrada-Tango (za akordeon, klavir, vibrafon in violončelo).
  • Godalni kvartet, 1990 (Ed. DSS 1701).
  • Hommage à Blaž (za godalni kvartet; tudi za flavto, oboo in fagot).
  • Suita a la Zigana, 1990 (za trobilni kvartet, Ed. DSS 1654).
  • Kvartet flavt.
  • Fanfare (za trobento, rog in pozavno).
  • Trio Vagabund (za violino, klarinet in klavir).
  • Iz daljave (za flavto, violino in violončelo).
  • A propos Danubiana (za oboo in klavir).
  • Neoinventionen (za oboo in fagot).
  • Štiri glasbene uganke za mladino (za flavto in klavir).
  • Lai ob ribniku (za japonska tradicionalna inštrumenta koto in shakuhachi, violino in kontrabas).
  • Elegija (za violino in klavir).
  • Jo, Jo… (za flavto, oboo in fagot).
  • Suita Hommage à Bach, 1996 (za klavir, Ed. DSS 1519).
  • Tri invencije (za oboo).
  • Epohalne variacije (za oboo).

Viri in literatura

  • Edicije in muzicije DSS.
  • Jaša Drnovšek: Blaženka Arnič : Ambasadorka kulture z menedžerskimi znanji, Finance, 2. 4. 2001.
  • Nataša Zager: Blaženka Arnič (1947) (Seminar iz zgodovine novejše slovenske glasbe, Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Ljubljana, 2008/09.
Škrjanc, Radovan: Arnič Lemež, Blaženka (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000860/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine