Ahačič, Draga (1924–)
Vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

V Ljubljani je obiskovala II. realno gimnazijo, kjer je 1943 maturirala. Po kapitulaciji Italije je odšla v partizane, kjer je bila bolničarka, potem članica kulturno-propagandnih skupin, od 1944 do konca vojne pa članica Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Tu je odigrala nekaj vidnejših vlog: Lenka (Matej Bor: Raztrganci, 1944), Toinette (Molière: Namišljeni bolnik, 1944) in Micka (Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, 1945). Po vojni je študirala na Akademiji za igralsko umetnost (diplomirala je 1951) in hkrati nastopala v ljubljanski Drami v številnih pomembnih vlogah: Marijana (Molière: Taruffe, 1947), Ofelija (William Shakespeare: Hamlet, 1947), Zala (Fran Žižek: Miklova Zala, 1948), Kordelija (W. Shakespeare: Kralj Lear, 1949), Iris (Mira Mihelič: Ogenj in pepel, 1949), dr. Permetova (Mira Mihelič: Operacija, 1950) in Rozina (Pierre Beaumarchais: Seviljski brivec, 1951). Po diplomi je živela z možem, ki je bil v diplomatski službi, v Parizu, kjer je bila 1951/52 slušateljica četrtega letnika igre in režije na akademiji za gledališče (Conservatoire National Superieur d'Art Dramatique). Iz Pariza se je 1953 vrnila na oder ljubljanske Drame. Pomembnejši vlogi: Natalija (Maksim Gorki: Vasa Železnova, 1954) in Irma (Jean Giradoux: Norica iz Chaillota, 1956). Nezadovoljna s konceptom osrednjega gledališča je 1958 ustanovila eksperimentalno Gledališče Ad hoc (1964 preimenovano v Dramski studio), ga vodila do 1965, zanj prevajala, pisala članke v gledališki list in režirala vseh deset uprizoritev, mdr.: Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata (1958), Jean Anouilh: Cecilija ali šola za očete (1959), Pierre de Chamblain de Marivaux: Igra o ljubezni in naključju (1960), Jean-Paul Sartre: Umazane roke (1962), Georges Michel: Igrače (1963). V večini del je tudi igrala, mdr.: Estelle (Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata), Araminta (Jean Anouilh: Cecilija ali šola za očete), Silvija (Pierre de Chamblain de Marivaux: Igra o ljubezni in naključju), Alkmena (Jean Giradoux: Amfitrion 38, 1962). Za različna gledališča in radio je prevedla vrsto dramskih besedil, mdr.: Romain Rolland: Volkovi (1956), Luigi Pirandello: Ne veš kako (1956), Armand Salacrou: Zgodba za smeh (1956), Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata (1958), Jean-Paul Sartre: Muhe (1961), Marivaux: Igrače (1963), Jean-Paul Sartre: Hudič in ljubi Bog (1965), Vaclav Havel: Vrtna veselica (1973), Jean Variot: Vzorni soprog (1978). Nekateri od teh prevodov so izšli tudi v knjižni obliki. 1963 se je zaposlila kot vodja in pedagoginja gledališkega oddelka v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve 1977. V tem času si je prizadevala za strokovno utemeljen razvoj otroškega in mladinskega gledališča. Za otroške in mladinske gledališke uprizoritve je prevedla in priredila vrsto krajših besedil, jih opremila z navodili in pogosto poskrbela tudi za natis v zbirki Pojdimo v gledališče, ki jo je zasnovala v Pionirskem domu. Pripravila je številna predavanja za dramske krožke v Ljubljani in okolici, pa tudi referate za strokovna gledališka srečanja (Šibenik, 1971; Sarajevo, 1974; Maribor, 1975).

Ob delu za gledališče se je v polemičnih člankih odzivala na aktualna kulturna, politična in družbena vprašanja, ki jih je objavljala v dnevnem časopisju in revijah doma (mdr. v Naših razgledih, Dialogih, Prostoru in času, Prosvetnem delavcu, Vzgoji in izobraževanju, Jeziku in slovstvu, Perspektivah, Novi reviji ...) in v širšem jugoslovanskem prostoru (Scena, Prolog). Odmevna so bila zlasti njena razmišljanja na temo revolucije in osvobodilnega boja med drugo svetovno vojno pri nas in drugje.

Dela

  • Razmišljanje o režiji in igri, Naša sodobnost, 8, 1960, 259–265, 353–361.
  • Moderno gledališče in njegov izraz, Problemi, 3, 1965, 444–460, 660–671.
  • Mladina na odru, Ljubljana, 1969.
  • Gledališka kriza in socialna diferenciacija, Prostor in čas, 3, 1971, 54–61.
  • Gledališka vzgoja, 1. del, Ljubljana, 1977.
  • Kulturna in gledališka vzgoja v naši družbeni situaciji. Dialogi, 13, 1977, 604–608.
  • Vprašanje žive knjižne govorice, Naši razgledi, 1977.
  • Metodika neposredne gledališke vzgoje za začetnike, Jezik in slovstvo, 27, 1981/82, 158–166.
  • Osnove gledališke umetnosti, Ljubljana, 1981.
  • Gledališče pod vprašajem, Ljubljana, 1982.
  • Dramsko gledališče, Ljubljana, 1985.
  • Razmišljanje o intelektualcu, oblasti in družbi, Nova revija, 4, 1985, 147–168, 437–447.
  • Med realnim socializmom in civilno družbo, Varstvo človekovih pravic, Ljubljana, 1988, 319–346.
  • O dramskem besedilu in režiji, Sodobnost, 11, 1988, 1049–1063, 1176–1189.
  • Polemike, Ljubljana, 1989.
  • Osvobodilna ali državljanska vojna?, Ljubljana, 1992.
  • Gledališče besede, Ljubljana, 1998.

Prevodi

  • Jean-Paul Sartre: Nepokopani mrtveci : pet dram, Ljubljana, 1960.
  • Marguerite Audoux: Marie-Claire, Ljubljana, 1962.
  • Sylvain Dhomme: Moderno gledališče v zadnjih sto letih, Ljubljana, 1969.
  • Jean-Paul Sartre: Muhe, Zaprta vrata, Ljubljana, 1972.
  • Jean-Paul Sartre: Izbrane drame, Ljubljana, 1981.

Priredbe

  • Veselo gledališče za prosti čas, Ljubljana, 1987.
  • Igrivo gledališče, Ljubljana, 1991.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Arhiv SNG Ljubljana, Drama, gradivo kadrovske službe.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Repertoar slovenskih gledališč, Ljubljana, 1967–1992.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Janko Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Ljubljana, 1985.
  • Veno Taufer: Avantgardna in eksperimentalna gledališča, Živo gledališče, III, Ljubljana, 1975, 184–230, 253–258, 262–269.
  • Neva Železnik: »Tisti, ki molči, nikomur ne odgovori«, Naša žena, 1986, št. 3, 22–23 (intervju).
Slivnik, Francka: Ahačič, Draga (1924–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000170/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine