Novi Slovenski biografski leksikon
Domenico se omenja kot kamnosek v Piranu med 1711 in 1730. Njegova delavnica naj bi imela tudi skladišče raznovrstnega marmorja. Oltarje ter oltarno in cerkveno opremo za cerkve v Piranu in drugih krajih v Istri so izdelovali in tudi naročali pri drugih kamnosekih. Domenico je 1730 izdelal veliki oltar v piranski frančiškanski cerkvi. Tudi sin Gasparo (r. 27. 10. 1727, Piran; u. 4. 3. 1811, Piran) je bil kamnosek v Piranu. Kamnoseško delavnico je bržkone prevzel po očetu, jo razširil in sam ter v sodelovanju z drugimi kamnoseki izdelal vrsto oltarjev za cerkve tako v Piranu in drugih krajih v Istre kot tudi na Pagu ter na območju tržaškega zaliva do Gradeža. Med pomembnejša dela sodita dva stranska oltarja v stolnici v Novigradu (1764/71 in 1781/87), veliki in stranska oltarja v cerkvi Marije Zdravja v Piranu (1778), glavni oltar v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Velem Lošinju, oltar sv. Roka v cerkvi Marije Snežne na Cresu (80. leta 18. stoletja) in dva angela v baziliki sv. Evfemije v Gradežu. V njegovi delavnici so izdelovali tudi lesene kose cerkvene opreme.
V oltarnih kompozicijah se kaže močna naslonitev na beneške arhitekturne in kiparske vzorce. Njegovi oltarji različnih tipov so obrtno visoko kakovostni izdelki poznobaročnih form z nekaterimi rokokojskimi elementi, s katerimi se je dosegel vtis mehkobe. Številni so opremljeni tudi s kiparskim, kakovostno precej raznolikim okrasom.
Viri in literatura
- Poskusna gesla za novi SBL, Ljubljana, 2000.
- Antonio Alisi: Pirano, la sua chiesa, la sua storia, Trst, 1954, 136, 158.
- Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na Primorskem, Ljubljana, 1983, pass.
- Radmila Matejčić: Djela primorskih oltarista Gašpara Albertinija iz Pirana i Franja Capovilla iz Kopra na Kvarneru in u Rijeci, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 20, 1984, 65–70.
- Vesna Kamin Kajfež, Igor Weigl: Prispevki k delu piranskega kamnoseka Gaspara Albertinija ter kamnoseka in kiparja Giovannija Battiste Bettinija iz Portogruara, Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, 2012, št. 16.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine