Vuga, Tomaž

VUGA Tomaž, arhitekt, r. 25. febr. 1939 v Solkanu. Oče Zdravko, zidar, mati Rozalija Humar, gospodinja. Osn. š. (1945-49) in nižja gimn. (1949–53) v Solkanu, višja gimn. v Novi Gor. (matura 1957). Arhitekturo je študiral na U. v Lj. (FAGG, oddelek za arhitekturo). Diplomiral je pri prof. Mihevcu z diplomsko nalogo Urbanizem Žusterne (1963). Z že precej projektantskimi izkušnjami se je V. še isto leto zaposlil na SGP Gorica v Novi Gor. in se s tem aktivno vključil v njeno izgradnjo, še bolj pa po odsluženi vojaščini (1963–64) s prevzemom vodenja odd. za urbanizem na takratnem Zavodu za urbanizem in stanovanjsko gradnjo v Novi Gor. Po trasformaciji v Zavod za urbanizem 1968 je V. postal njegov direktor, kar je ostal tudi v Projektu, novi ustanovi, nastali v času integracij (1972) s pridružitvijo Geodetskega biroja in Projekt biroja. Na tem položaju je V. ostal do 1974, ko se je z vodstvene funkcije umaknil v stroko in v Projektu do 1982 vodil njegov sektor za urbanizem ter se uveljavil kot poglavitni urbanist rastoče Nove Gor. Iz tega V-ega delovnega obdobja je vrsta zazidalnih in regulacijskih načrtov za Novo Gor. in za kraje v občini, tako zazidalni načrt kareja Ledine, mednar. mejnega prehoda Vrtojba (državno odlikovanje), naselja Podmark in sosednje Palestine v Šempetru, pobočij pod Sv. Katarino, industrijske cone Lijak. Ob pretežno urbanistično usmerjeni dejavnosti, v katero sodi tudi raziskovanje Nove Gor. kot urbanističnega fenomena in vozlišča interesov v koncentričnih krogih povezane okolice (mestna regija) je V. tudi veliko projektiral: stanovanjske objekte v Novi Gor., Tolminu, Kopru, Ilir. Bistrici, objekte družbenega standarda (dom upokojencev in serija Dornberku, Šempasu, Novi Gor. Osn. š. 9. kor-Dornberku, Šempasu, Novi Gor. Osn. š. 9. Korpusa) in tudi v Aleksandrovcu, pobratenem z Novo Gor. Njegova je tudi Ljubljanska banka v Idriji. V-ovi projekti izpričujejo arhitektovo privrženost funkcionalizmu in konstruktivistični smeri v arhitekturi. Še v novogoriškem obdobju je V. delal tudi v komisiji za osimske ceste in povezave in bil preds. Odb. za urbanizem, stanovanjsko komunalna vprašanja in urejanje prostora pri Skupščini SR Sje (1974–82). 1. jan. 1982 je bil V. imenovan za namestnika preds. Rep. komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, 1986 je postal preds. tega komiteja in na tem položaju ostal do demokratičnih volitev 1990. Od začetka 1991 pa je predstavnik Jsle v mešani družbi Palomar s sedežem v Benetkah, nastali v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran z nalogami sanacije Jadrana. – V-ovo lj. obdobje je značilno po oddaljevanju od stroke in v povečevanju polit. delovanja, vendar vedno v okviru urejanja prostora in varstva okolja. V tem času je nastala tudi nova prostorska zakonodaja, izoblikovali pa so se tudi drugačni pogledi na varovanje okolja. Tačas je V. delal tudi v različnih mešanih komisijah in delovnih skupinah za varstvo okolja in urejanje prostora (jsl.-it., jsl.-madž., slov.-štajerska, Slov.-F-JK). V. je član Zveze urbanistov Sje, katere preds. je bil od 1979 do 1981, od 1981 do 1983 pa je bil tudi preds. Zveze urbanistov Jsle. Član je tudi Društva arhitektov Lj. in Primorske. O pretežno urbanističnih temah je pisal v PrimN, PrimSreč, v reviji Urbani izziv (Urbanistični inštitut Sje), posebej v Delu pa se je pogosto oglašal v času polit. delovanja v Lj. s članki o varstvu okolja in urejanju prostora. Kot projektant je zmagal na nekaterih natečajih (npr. športna dvorana v Novi Gor., dom upokojencev v Novi Gor.).

Prim.: Osebni podatki; Picc. 22. nov. 1975; Dnevnik 12. jan. 1979; Delo 31. dec. 1981; 17. sept. 1983; 8. nov. 1983.

Svd.