Primorski slovenski biografski leksikon

VRTAV Anton, rezbar v Kobaridu. Na hrbtni strani vel. olt. v Sužidu pri Kobaridu je vrezano: PET / SCVLPSIT ALTARE ANTONIVS / VRTAV 1764. Če verjamemo letnici in župnij. maticam v Kobaridu, potem se ta zapis ne more nanašati na Jernejevega sina, takrat že pokojnega Antona Vrtava (r. v Kobaridu 5. maja 1694, u. 16. febr. 1761). Avtor sužidskega oltarja je bil oblikovno še močno navezan na »zlate oltarje« poznega 17. in zgodnjega 18. stol., vendar je njihovo shemo posodobil z vrsto zrelobaročnih stilnih elementov. Z Antonom je v drugi polovici 18. stol. izumrla skoraj stoletna tradicija družine Vrtav na Kobariškem.

Prim.: R. in m. matice v župn. arhivu v Kobaridu; F. R. (upnik), Dom, Udine 1982, št. 10–11, 4; Sergej Vrišer, Baročno kiparstvo na Primor., Lj. 1983, 13–14, 21; Borut Uršič, ZUZ n.v. XX, 1984, 41–64; Isti, Trinkov koledar 1985, Gor. 1984, 58–71; Isti, La scultura lignea nel Friuli, Udine 1984, 121–129; SBL IV, 637.

B. Ur.

Uršič, Borut: Vrtav, Anton (1694–1761). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952330/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. september 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine